Novi zakonski pogoji za hitrejši razvoj

Novi zakonski pogoji za hitrejši razvoj

Ekološko kmetijstvo  | 
Novi zakonski pogoji za hitrejši razvoj

Posodobljen zakonodajni okvir in stanje ekološke pridelave v Evropski uniji in Sloveniji predstavlja Mitja Zupančič, KGZS – Zavod Celje.

Ekološko kmetovanje tako v svetu kot v EU zelo hitro napreduje na vseh področjih. Zaradi hitrega razvoja in v letu 2007-2008 sprejete in kasneje večkrat dopolnjene zakonodaje je bila izražena potreba po posodobitvi zakonodajnega okvirja zaradi nadaljnjega ohranjanja visokih pričakovanj potrošnikov, kot tudi jasno postavljenih pravil pri pridelavi ekoloških proizvodov in s tem ustvarjanja pogojev za nadaljnji hiter razvoj panoge.

V maju 2018 je bila sprejeta Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe sveta (ES) št.834/2007. S sprejetjem uredbe so bili postavljeni okvirji za pripravo izvedbenih aktov. Predvideva se, da bodo do začetka veljavnosti posodobljene zakonodaje s 1. januarjem 2021 dorečeni in usklajeni tudi izvedbeni akti.

V vseh teh letih razvoja ekološkega kmetovanja beležimo povečevanje tako obsega kmetijskih zemljišč kot števila kmetij, ki sprejemajo pravila ekološkega kmetovanja, in s svojim delovanjem, poleg pridelave ekoloških proizvodov, prispevajo tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti, naravnih virov, kot tudi ohranjanju in poseljenosti podeželja. 

V podatkih Eurostata, objavljenih januarja 2020, lahko zasledimo, da je v Evropi 13,4 milijona ha kmetijskih površin vključenih v ekološko kmetovanje, kar predstavlja 7,5 % vseh. Med leti 2012 in 2018 so se površine povečale za 34 %. V Sloveniji so se v tem obdobju površine v ekološkem kmetovanju povečale za 36 % in predstavljajo 10 % vseh kmetijskih površin, zato smo na sedmem mestu v EU. Od vseh površin je v ekološki pridelavi v Sloveniji več kot 80 % travnikov in pašnikov, kar je precej več od povprečja v EU, ki se giblje okrog 50 %, so pa države, kot je Irska in Češka, ki imata ta delež še višji. Pomemben je tudi podatek, da je v Sloveniji večina ekoloških kmetij v celoti vključenih v ekološko kmetovanje, pri čemer smo na šestem mestu v EU.

Novosti

V evropski uniji je že skoraj 20 let ekološko kmetijstvo urejeno s skupno evropsko zakonodajo. Zato bo z začetkom leta 2021v veljavo stopila posodobljena zakonodaja, ki generalno ne prinaša velikih sprememb, kljub temu pa vpeljuje določene novosti. Ker so izvedbeni akti še v pripravi, lahko v tem času govorimo le o tem, kar je sprejeto in že skoraj dve leti objavljeno. Določena področja so že sedaj zelo jasno opredeljena, določena področja pa bodo z izvedbenimi akti pridobila še končno podobo in opredelitev.

Pri rastlinski pridelavi je poudarjeno, da se rastline pridelujejo v živi prsti, v stiku s podtaljem in kamninsko podlago. Izjema so sadike in zelišča ter okrasne rastline v lončkih, namenjene direktno potrošniku, in seveda rastline, ki naravno rastejo v vodi. Pri rastlinskem razmnoževalnem materialu se vpeljuje nov pojem »ekološki heterogeni material«, ki je opredeljen kot skupina rastlin znotraj ene botanične razvrstitve, ki kažejo skupne fenotipske značilnosti, ga istočasno zaznamuje visoka stopnja genske in fenotipske raznovrstnosti, ni sorta, ni mešanica sort in je bil pridelan v skladu z opredeljeno zakonodajo ter se ga bo lahko uporabljalo pri setvi rastlin in tržilo za te potrebe. Še vedno ostaja možnost delne preusmeritve v ekološko kmetovanje, kjer ostaja zahteva po jasni ločenosti med pridelovalnimi enotami.

Pri reji živali je ena pomembnejših novosti vzpostavitev sistema oziroma registra. Kmet bo pred nakupom živali preveril ponudbo na trgu z ekološkimi živalmi in le v primeru pomanjkanja ponudbe bo lahko pristojni organ odobril dokup živali iz neekološke reje.

Pri vzreji čebel bo letno dovoljeno vključiti višji delež rojev in čebeljih matic neekološkega izvora (20 %) v ekološko vzrejo. Pri reji perutnine je na novo opredeljena veranda, ki je dodaten pokrit prostor med notranjimi in zunanjimi površinami.  

V govedoreji je še vedno opredeljena izjema glede vezane reje živali, ki je pod določenimi že znanimi pogoji dovoljena na manjših kmetijskih gospodarstvih. Na novo je opredeljeno največje število živali, ki se smatra kot kmetijsko gospodarstvo, kjer je še lahko vzpostavljena vezana reja, in to je 50 živali, brez upoštevanja mladičev. V pravila so po novem zajeti tudi ekološka reja divjadi v oborah in reja kuncev z zapisanimi pogoji reje (namestitveni pogoji, krmljenje in drugo). Pri krmljenju prašičev in perutnine bo še vedno dovoljeno uporabljati beljakovinsko krmo, ki ni ekološko pridelana, pod pogojem, da pristojni organ potrdi, da na trgu ni dovolj te krme iz ekološke pridelave. Prehodno obdobje za to izjemo velja do 31. decembra 2025. Njena uporaba pa je omejena le na pujske do 35 kg in mlado perutnino, in sicer  v 5 % deležu glede na suho snov v obroku.

Posebej je izpostavljena tudi zahteva, da ekološka živinoreja v ogradi na zelo vlažnih ali močvirnih tleh ni dovoljena.

V prihodnje tudi možnost skupinskega certificiranja

Pri certificiranju se vpeljuje tudi nova oblika možnega skupinskega certificiranja, ki bo zanimiva zlasti za manjše kmetije, vendar pa bo morala biti vzpostavljena pod določenimi pogoji. V skupinsko certificiranje bodo lahko vstopile le kmetije, ki ne bodo presegale postavljenih okvirjev obsega pridelave. Tako bi vzpostavljeno skupinsko certificiranje lahko vplivalo na strošek certificiranja posameznega kmetijskega gospodarstva vključenega v to obliko certificiranja.

Seveda bodo vse podrobnosti jasne, ko bodo sprejeti še vsi izvedbeni akti. Uredba 848/2018 je objavljena tudi na internetu in si jo lahko vsak posameznik že ogleda in preuči področje, ki ga zanima.

Iz podatkov je razvidno, da smo v tem času sledili trendu razvoja v EU kot tudi v svetu in k temu je prispevalo tudi podporno okolje, ki ga tvorimo različne organizacije, kot so združenja, izobraževalne in raziskovalne inštitucije, kot tudi MKGP. K razvoju smo pomembno prispevali tudi v okviru kmetijsko svetovalne službe in KGZS s številnimi aktivnostmi, tako na področju izobraževanja, svetovanja, kot zelo pomembnega dela, to je prenosa znanja in informacij med različnimi deležniki (kmetje, politika, združenja, izobraževalne in raziskovalne inštitucije). Seveda so v vsakem sistemu možne izboljšave in pred nami je novo obdobje, kjer si lahko vsi, ki pomembno prispevamo k razvoju ekološkega kmetovanja, zastavimo nove skupne uresničljive cilje oziroma prioritete, ki jih lahko zapišemo v akcijski načrt razvoja ekološkega kmetovanja za obdobje 2021-2027 in bodo spodbujale pozitiven trend tudi v prihodnje.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trenutno ni aktualnih vsebin! Oglejte si vse dogodke.

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri