Razprava z deležniki je potrdila vlogo in pomen krajinskih značilnosti, kot so: suhozidi, terase, mejice, gozdne zaplate, grbinasti travniki itd., tako z vidika varstva narave in upravljanja prostora, kot tudi z vidika pridelave hrane.

Ugotovljena je bila potreba po njihovi natančnejši opredelitvi, vključitvi v ukrepe politik z jasno intervencijsko logiko, ki bodo sprejemljivi in privlačni za kmete, vzpostavitvi ustreznih podatkovnih baz in nadzornih sistemov ter okrepitvi aktivnost svetovanja na kmetijskih gospodarstvih o njihovih pozitivnih učinkih na kmetijsko pridelavo, biotsko pestrost in okolje.

Večdeležniško stičišče, ki deluje v okviru projekta EU Obzorja 2020 SHERPA (Sustainable Hub to Engage into Rural Policies with Actors) pod koordinatorstvom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, je tako ob strokovnih razpravah na več srečanjih ter javni delavnici v februarju 2020 objavilo in zaključilo s prvo temo (t. i. dialogom) med vključenimi deležniki.

Oblikovana stališča bodo služila kot priporočila Evropski komisiji; primarno za oblikovanje Skupne kmetijske politike po letu 2021, kot tudi drugih ekonomskih politik, ki se nanašajo na evropsko podeželje.

Naslednja tema večdeležniškega stičišča, ki je bila potrjena in čaka na obravnavo pa se glasi »Prihodnost podeželja v novih razmerah«.

Več o stališču SVARUN na povezavi Biotska pestrost in krajinske značilnosti