Na fotografiji od leve proti desni: Marko Krošelj; izr. prof. dr. Jerneja Jakopič; Andreja Brence; prof. dr. Franci Štampar; Tatjana Buzeti; prof. dr. Peter Bončina; Anton Koršič; Janez Pirc; Mauro Favot; Mario Šilec.

Ključne besede: Bonita, jabolka, EIP projekt, svetovni dan jabolk

Za slovenske sadjarje so bila zadnja leta izredno nepredvidljiva in težka. A težave so lahko tudi nov izziv in priložnost za iskanje rešitev. Sadjar Toni Koršič je v sorti Bonita prepoznal oboje – rešitev in priložnost. Razširil je navdušenje med pridelovalci jabolk, ustanovil panožno zadrugo ter uspel prepričati italijanske lastnike licence klubske sorte Bonita za sodelovanje. Potem se je zgodba začela sestavljati in priložnost za uresničitev ideje o Boniti se je odprla z možnostjo sodelovanja na razpisih projektov Evropskega inovativnega partnerstva (EIP).

Pobuda za pripravo EIP projekta je tako prišla s strani pridelovalcev jabolk, združenih v zadrugo Tibona, kot odziv na kritične razmere na področju pridelave jabolk v Sloveniji. Nanjo so se odzvali strokovnjaki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Biotehniške fakultete ter sestavili projekt, namenjen vpeljavi inovacij ter razvoju in prenosu novih znanj s področja sodobne pridelave jabolk. Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk blagovne znamke BonitaSi, ki bo slovenskim pridelovalcem omogočila bolj konkurenčno, visoko-storilno in trajnostno pridelavo, slovenskim potrošnikom pa novo ponudbo visokokakovostnih jabolk slovenskega porekla. »Ne gre za jabolko, ki bi bilo konkurenčno ostalim sortam jabolk. Se pravi, da s pridelavo Bonite ne bomo jemali tržni delež že obstoječim jabolkom. Gre za zelo posebno jabolko, s katerim bomo pridobili nove kupce, ki so na jabolka malo pozabili,« je na dogodku povedala specialistka za sadjarstvo KGZS Zavoda Novo mesto Andreja Brence.

Tako kot se spreminja moda pri oblačilih, se namreč spreminja povpraševanje po jabolkih. Jabolka sorte Bonita naj bi bila všečna predvsem mlajši generaciji. Sorto Bonita odlikuje neprosojna svetlo rdeča barva z roza odtenkom na kremasti podlagi, homogena oblika plodu primerne velikosti in zelo gladka kožica. Izvira iz odlične družine: starša sta v Sloveniji nadvse priljubljeni Topaz in Pink Lady. Prav vsi partnerji projekta srčno upajo, da bo jabolko slovenskim potrošnikom všeč.

Trenutne razmere na področju slovenske pridelave jabolk so kritične. Slovenija danes ni več samooskrbna z jabolki, nizke odkupne cene ter neoptimalna tehnološka razvitost slovenskih pridelovalcev jabolk omejujejo možnosti nadaljnjih vlaganj in razvoja, izboljšanja njihove konkurenčnosti ter sposobnosti prilagajanja podnebnim spremembam, zahtevam zelenega prehoda in zaostreni tržni dinamiki. EIP projekt »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«, ki  je trajal od 2019 do 2022, je v tako imenovanem trikotniku znanja in inovativnem partnerstvu povezal več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk, strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter kmetijske svetovalce, specialiste za sadjarstvo, ki delujejo pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

»Dodana vrednost EIP projektov je, da so pokazali, kako bi morale aktivnosti pri prenosu znanja potekati ves čas, ne samo v projektu. EIP je koncept evropske politike za spodbujanje inovativnosti in učinkovitejšega povezovanja znanstvene stroke, kmetijske svetovalne službe in uporabnikov, kmetov, ki na osnovi raziskav, inovacij prek svetovalnega servisa nudi kmetom hitrejše  pridobivanje  uporabnih rešitev. Takšen pristop bi kazalo v bodočnosti sistemsko urediti. Znanstvene institucije, javno službo kmetijskega svetovanja in kmete uporabnike je treba posaditi za isto mizo. Neposredna strokovna komunikacija partnerjev bi prav gotovo zagotovila učinkovitejši prenos znanja od znanstvenih institucij prek javne službe kmetijskega svetovanja do uporabnika,« je med drugim povedal direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Janez Pirc.

Prav tako je izpostavil pomen pridelave kakovostne hrane, ki je dobra v smislu sveže, sezonske pridelave, je del lokalne kulture ter je čista zaradi okolju prijazne pridelave. Pridelava mora biti prav tako poštena z vidika dostopne cene za potrošnika in pravičnega plačila za pridelovalca. »Javnost od kmetijskega sektorja pričakuje, da varujemo podtalnico ter naravo kot celoto. A potrošnik in družba kot celota morata biti pripravljena to plačati. Prepoznati morata prednosti in biti sposobna, da plačata to lepo tlakovano pot z naravnimi materiali,« je simbolni položaj kmetijstva povzel Pirc in še, da so kmetje tudi zaradi povezav, ki so nastale v sklopu EIP sodelovanj, upravičeno ponosni na svoj doprinos k prehranski stabilnosti ter urejenosti krajine.

»Projekt je v slovenski prostor vnesel nova znanja, spodbudil inovativne pristope ter medsebojno povezal različne pridelovalce kot tudi kmete z izobraževalno-razvojnimi organizacijami. Zato je jabolko znamke BonitaSi več kot samo navadno sadje – je jabolko, ki je dobro za potrošnika, naravo in slovensko kmetijstvo,« je izpostavila vodja projekta in izredna profesorica na Biotehniški fakulteti dr. Jerneja Jakopič.

Pridelava jabolk sorte 'Bonita' je, v skladu s pravili licence, dovoljena le v tržne namene, kar zagotavlja visoko strokovnost pridelave in kakovost pridelka. Njihova prodaja je dovoljena le na domačem trgu, s čimer je v Sloveniji zagotovljeno 100 % slovensko poreklo jabolk blagovne znamke BonitaSi. Zaradi odpornosti na bolezni se pri njeni pridelavi uporabi bistveno manj sredstev za varstvo kot pri običajni pridelavi jabolk. Krajše transportne poti, dobra genska sestava, ki je prilagojena podnebnim spremembam, in trajnostna pridelava ustvarjajo pozitiven okoljski odtis jabolk znamke BonitaSi.

»Bonito trenutno pridelujejo na več kot 20 kmetijah, vzpostavljenih je skoraj 40 ha novih nasadov s to sorto jabolk, kar bo prispevalo tudi večji samooskrbi z jabolki,« je med drugim izpostavila državna sekretarka na MKGP Tatjana Buzeti in poudarila, da bodo na ministrstvu še naprej podpirali tovrstne aktivnosti s področja inovativnosti in povezovanja. Pri čemer bo, po besedah državne sekretarke, pomembno ustvarjanje primernega podpornega okolja ter nuditi podporo razvojnim projektom, ki ustvarjajo neposredno uporabno vrednost za slovenske kmete.

Sporočilo za medije vodilnega partnerja projekta na povezavi TUKAJ.

Video posnetek o jabolku Bonita