Posvet sta organizirala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Državni svet.

Danes v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Državnega sveta poteka posvet Upravljanje z velikimi zvermi v prihodnje.

Številčnost velikih zveri (medveda in volka) se je v obdobju samostojne Slovenije zelo povečala, saj so se razširile tudi na območja, kjer jih prej ni bilo. Pojavil se je še šakal, ki poleg medveda in volka rejcem že povzroča probleme. Povečanje števila zveri povzroča vse več konfliktov v okolju. Takšni trendi niso več vzdržni in ne prispevajo k strpnemu sobivanju. S temi temami so se soočili strokovnjaki in predstavniki KGZS, MKGP, MOP, Zavoda za gozdove Slovenije, Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Lovske zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije in drugih.

Najprej je prisotne pozdravil predsednik Državnega sveta Alojza Kovšce, ki je izpostavil, da je v okolju treba iskati rešitve, ki bodo omogočale kmetovanje in ohranjanje divjih živali, kot priložnost pa je izpostavil izkoristiti to v okviru turistične ponudbe Slovenije.

Uvodoma je predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič povedal, da je v zadnjih 20-30 letih bistveno več zveri v našem prostoru kot jih je bilo poprej. Populacije volkov in še zlasti medvedov so prenamnožene, zato je nujno treba nekaj storiti, da bo še možno sobivanje kmetov, lastnikov gozdov in divjih živali.

»Ustava zagotavlja lastninsko pravico nad zemljišči, zakon o kmetijstvu pa opredeljuje pravico do kmetovanja. V praksi pa sta zaradi zveri in divjadi ti dve pravici omejeni. Potrebujemo ukrepe, saj živali ne smejo izpodriniti človeka. Kmetijstvo se sedaj umika divjim živalim. Polja se spreminjajo v travnike, travniki v gozd, škoda pa je povsod. Podatki, ki so primerljivi z Evropo, kažejo, da je pri nas gostota poseljenosti z zvermi največja. V zadnjih letih je bilo veliko poskusov omilitve škod s postavitvijo električnih ograj, mrež, vendar to ni rešitev. Imamo okrog 57.000 aktivnih kmetij, ne moremo jih kar vse ograditi,« je izpostavil Zupančič.

V nadaljevanju je Andrej Andoljšek, višji koordinator za področje gozdarstva in obnovljivih virov pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije predstavil aktivnosti zbornice na tem področju. Povedal je, da je pri upravljanju z divjadjo prišli do premikov v pravo smer, pri zvereh pa ne, saj se škode povečujejo iz leta v leto, še zlasti je izrazit porast škod po letu 2007. Najprej kot neposredna škoda zaradi izgube živali, ki imajo dostikrat veliko plemensko vrednost, posredno pa zaradi zmanjšane prireje, prestrašenih živalih zaradi stresa, živalim pa je je povzročeno tudi trpljenje, kar je v nasprotju z dobrobitjo živali.

 Da stvari ne gredo v pravo smer pove tudi podatek, da je na območju Kočevja v letu 2010 znašal stalež drobnice 6885 živali, v letu 2016 pa le še dobrih 4.000 živali.

Po podatkih Oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti se je populacija medvedov od leta 2010 do danes povečala za več kot tretjino.

Med prispevki so bili predstavljeni še ukrepi za preprečevanje škod in upravljanje z velikimi zvermi, ukrepi skupne kmetijske politike (KOPOP) za omilitev škod ter drugi ukrepi. Predstavnika kmetov, najprej Stane Bergant iz Kokre, sicer član Zveze lastnikov gozdov Slovenije je spregovoril o tihih negativnih procesih, ki tečejo na podeželju zaradi preštevilčne divjadi in zveri, Florjan Peternelj iz Ilirske Bistrice (Sindikat kmetov Slovenije) pa meni, da zveri ogrožajo obstoj družinskih kmetij. Sedaj poteka razprava, več sledi.

 Škode po zvereh so velike, zato številčna udeležba ne preseneča.