Naš odziv na predlog sprememb zakona o kmetijstvu

Naš odziv na predlog sprememb zakona o kmetijstvu

Kmetijstvo in okolje, Stališča in pripombe  | 
Naš odziv na predlog sprememb zakona o kmetijstvu

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (ministrstvo) je pripravilo predlog sprememb Zakona o kmetijstvu (ZKme-1), na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) smo predlog v juliju in avgustu pregledali ter nanj podali predloge in pripombe.

Ključne besede: Zakon o kmetijstvu

Predlog zakona želi ločiti med kmetom – subjektom – in kmetijo – objektom. Opredelitev kmeta in kmetijskega gospodarstva je nujna zaradi uskladitve nacionalne ureditve s predpisi EU, ki določajo, da je kmet subjekt, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, s katerim kmet upravlja. Trenutno veljavni Zakon o kmetijstvu ne loči dosledno subjekta od objekta. Po predlagani ureditvi je kmet – subjekt, ki nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, KMG-MID številka pa označuje objekt, t.i. kmetijsko gospodarstvo, ki ga bodo sestavljale nepremičnine (zemljišča in stavbe za kmetijsko dejavnost), mehanizacija in oprema ter živali.

Na KGZS predlagamo, da se izraz kmet uporablja samo za kmeta fizično osebo in ne za vse statusne oblike na splošno. Kot nadpomenka za vse statusne oblike predlagamo pojmovanje kmetovalec.  Kolikor izraz kmetovalec ne bo sprejet, je potrebno jasno zapisati, da kmet fizična oseba ni s.p. ali druga oblika gospodarskega subjekta. Prav tako je potrebno poskrbeti, da se kmetu fizični osebi ne spremeni položaj na davčnem in socialnem področju.

Trenutna ureditev omogoča, da sta nosilec kmetije in lastnik živali dve različni osebi. Po novem predlogu kmetijsko gospodarstvo tvorijo tudi živali. Po predlogu ZKme-1 ni jasno, kaj to pomeni za pogodbeno pitanje, pašo v planinah…), zato ministrstvo pozivamo k pojasnilom.

KMG MID v primeru kmeta posameznika ne sme biti javen podatek. Še naprej naj kot EMŠO ostane osebni podatek.

Soglasje za uporabo zemljišč

Kmet ima pravico do uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, če je lastnik ali zakupnik zemljišč oziroma ima za uporabo zemljišč pridobljeno soglasje lastnika zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč.

Na KGZS menimo, da moramo z namenom ohranitve čim večje obdelanosti kmetijskih zemljišč ohraniti enako ureditev kot do sedaj, ko se ta pravica do uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč domneva, upravne enote pa imajo možnost dodatne preveritve. Lastnik zemljišč, če ga oseba, ki vrisuje GERK-e ne vpraša za dovoljenje, ima že sedaj številne možnosti, da zaščiti svoja lastninskopravna upravičenja.

Člani kmetije

Kmet, ki je fizična oseba, se po predlogu zakona imenuje kmet posameznik. Družinski član, ki se s soglasjem pripiše k kmetu posamezniku, je lahko:

– zakonec kmeta posameznika ali oseba, s katero kmet posameznik živi v zunajzakonski skupnosti,

– partner kmeta posameznika v registrirani istospolni partnerski skupnosti ali

– oseba, s katero je kmet posameznik v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena.

Fizična oseba je lahko družinski član le pri enem kmetu posamezniku in poda soglasje glede opravljanja kmetijske dejavnosti na kmetiji.

S predlogom zakona je naložena nova obveznost, da se med družinskimi člani sklepajo dogovori (podajajo soglasja), glede volje do skupnega opravljanja kmetijske dejavnosti in tudi soglasja do uporabe stvari, ki so v lasti družinskega člana. Na KGZS predlagamo, da se soglasje do skupnega dela in uporabe stvari domneva in da je aktivnost (sklepanje dogovora) naloženo tistemu, ki tega ne želi. Predlagamo spremembo dikcije v smislu, da so aktivnosti naložene nekomu, ki ne želi več biti član kmetijskega gospodarstva kmeta posameznika. Namesto soglasja naj oseba poda izjavo za izključitev. 

Agrarne skupnosti

Predlog zakona predvideva, da so kmetje tudi agrarne skupnosti, a le tiste, ki so registrirane po Zakonu o agrarnih skupnostih.

Pri statusni obliki agrarne skupnost je potrebno paziti, da se ne izključi tistih agrarnih skupnosti, ki še niso preoblikovane. V primeru, da so kmetje zgolj agrarne skupnosti, ki so se preoblikovale po Zakonu o agrarnih skupnostih, se iz možnosti pridobivanja neposrednih plačil izključi vse, ki že vrsto let pridobivajo sredstva iz naslova ukrepov skupne kmetijske politike. Posledično se po koncu 2022 onemogoči pridobivanje sredstev, ki pomenijo osnovo za gospodarjenje na zemljiščih s težjimi obdelovalnimi pogoji. Nelogično je, da predlog zakona na eni strani ureja možnost pridobitve oziroma ohranjanja  davčne številke, na drugi strani pa se uvaja izključevanje tistih agrarnih skupnosti, ki še niso preoblikovane. Če pripomba KGZS ne bo upoštevana, je nujno, da se zaradi dolgotrajnih postopkov preoblikovanja agrarnih skupnosti določi oziroma podaljša prehodno obdobje.

Spremljanje organske snovi v tleh in analize tal

Dopolnitve vsebin se nanašajo na področje spremljanja organske snovi in hranil v kmetijskih tleh, poenostavitve nekaterih administrativnih postopkov za izvajanje ukrepov kmetijske politike, ukrepov inšpektorjev, natančnejša določitev vodenja zbirk podatkov in določitev nekaterih novih zbirk podatkov.

Na KGZS ugotavljamo, da gre zelo širok pojem in nikjer ni definirano, kaj je s spremljanjem organske snovi in hranil v kmetijskih tleh mišljeno oziroma za kakšno biomaso gre. Predlagamo, da se opredeli, kaj se uvršča med odmrlo nadzemno maso oziroma katero odmrlo nadzemno biomaso bo ministrstvo spremljalo.

Zaradi ohranjanja trajne rodovitnosti kmetijskih zemljišč, varstva kmetijskih zemljišč pred onesnaženjem in nesmotrno rabo ter za ohranjanje in izboljšanje virov za trajnostno pridelavo, Ministrstvo vzpostavlja pravno podlago za sistematično spremljanje stanja kmetijskih tal, ki se bo izvajalo predvsem na podlagi analize talnih vzorcev tal.

Na KGZS menimo, da naj bi parametre tal v pretežni meri spremljala država preko pooblaščenih institucij. Menimo, da mora podatke o stanju kmetijskih tal, ki so opredeljeni v prvem dostavku tega člena, zagotoviti država izključno preko monitoringa, za katerega lahko pooblasti ustrezne institucije, ne more pa jih pridobivati tudi na plečih kmetov. Obsežnejše analize bi predstavljale neupravičene stroške za kmeta.

Prodaja kmetijskih pridelkov

Predlog zakona predlaga ukinitev prodaje lastnih pridelkov in živil na stojnicah ob cesti. Na KGZS zahtevamo, da se ohrani slovensko pestrost in kmetije manjših obsegov, zato predlagamo izjemo za prodajo ob cesti, ki mora veljati za kmetije in njihove družinske člane. S tem ohranimo kratke verige in lokalno oskrbo. Predlagamo, da se prodaja na stojnicah ob cesti ohrani za prodajo kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki jih prodaja kmet posameznik.

Ob povečanem obsegu dela (sezonska prodaja sadja, kislega zelja…) se pojavi začasna potreba po večji delovni sili (hkrati se odvija spravilo pridelka, logistika, prodaja), zato bi bilo potrebno omogočiti, da lahko pri neposredni prodaji, kot začasna pomoč, sodelujejo tudi ožji družinski člani kmeta posameznika. (hči, ki je že poročena na drugo kmetijo lahko pri prodaji pomaga svojih staršem in obratno, brat na sestrini kmetiji,). Na KGZS predlagamo, da se prvi odstavek 61a. člena dopolni, da smejo ob povečanem obsegu dela prodajo vršiti tudi osebe s katero je kmet posameznik  v sorodstvu v ravni ali stranski vrsti do vštetega drugega kolena ter v svaštvu v prvem kolenu (otroci, vnuki, starši, stari starši, bratje, sestre, zet in snaha).

Evidenca pridelovalcev zelenjave

Zavezanci za vpis v evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč poleg tistih, ki oddajajo zaradi SKP zbirno vlogo, naj bodo tudi osebe, ki pridelujejo zelenjavo in jo tudi tržijo na osnovi vpisanega GERK-a.  Evidenca predelovalcev zelenjave mora zajemati vse osebe, ki pridelano zelenjavo tržijo, ne glede na to ali so kmetje posamezniki ali pravne osebe.

Certificiranje hmelja

Zaradi uskladitve s predpisi Unije se določi pristojni organ za certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov ter ureja javno pooblastilo za certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov.

Na KGZS predlagamo, da se certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov opredeli tudi kot vrsta dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V kolikor ima kmetija na razpolago usposobljenega izvajalca, opremo in prostore v skladu z zakonskimi zahtevami, se lahko postopek certificiranja izvaja v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji. To bi pomenilo boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči kmetije ter možnost pridobivanja dodatnega dohodka na kmetiji.

Program javnih služb v kmetijstvu

Predlog zakona predvideva poenostavitev določbe glede sprejema programa javnih služb. V predlagani spremembi zakon je nedvoumno določeno, da vlada predpiše večletni program javne službe, minister pa, enotno za vse javne službe, sprejme letni program dela, ne glede na način izbire izvajalca javne službe.

Na KGZS predlagamo, da vlada poleg prioritet in ciljev predpiše ali določi tudi finančne vire financiranja javne službe.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri