Ključne besede: strokovni odbor, konjereja

V drugi polovici aprila je potekala ustanovna seja strokovnega odbora za konjerejo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Člani so Stanislav Bergant, Primož Kokovica, Franc Omahen, Nataša Požar, Anton Simonišek, Bogomir Vnučec in Miha Smolej. Predsednik je Bogomir Vnučec, podpredsednik Franc Omahen, strokovni tajnik pa Jernej Vrtačnik.

Strokovni tajnik SO za konjerejo pri KGZS Jernej Vrtačnik je prisotne seznanil s predlogom zahtev za intervencijo Dobrobit živali (DŽ) v strateškem načrtu SKP 2023-2027.

Na kratko je podal informacijo, da se na področju konjereje pričakuje ukrep DŽ za plemenske kobile, plemenske žrebce ter za mlade živali od šestih mesecev do treh let starosti, podal je predloge zahtev za vse tri kategorije. Prisotni so v razpravi predlagali, da se jim zahteve posredujejo v elektronski obliki ter da jih preučijo, dopolnijo in podajo pripombe. V  razpravi je bila izpostavljena možnost skupne paše goveda in konj ter možno navzkrižje s Pravilnikom o biovarnosti. Prisotni predsedniok  Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je izpostavil, da Pravilnik ni bil sprejet ter da KGZS pripravlja smernice o biovarnosti.

Nadalje je strokovni tajnik prisotnim predstavil okvirni program dela SO za konjerejo z glavnimi področji dela. Prisotni so se strinjali, da bi bilo treba v program dela vključiti še aktivnost, da se za haflinške konje dosežejo podpore za avtohtone pasme. Stanislav Bergant je izpostavil, da gre za 200 do 300 kobil in okvirni strošek 20.000 evrov, ki bi spodbudil rejo haflinških konj in s tem ohranjanje krajine na območjih s težjimi pogoji za pridelavo.

V razpravi so prisotni izpostavili, da je treba jasno argumentirati zakaj želimo haflinške konje vključiti v ukrep ter da je treba nadaljevati z aktivnostmi na področju promocije konjeništva. Pri konjih je dodana vrednost tista, ki spodbuja rejce za rejo konj. Bogomir Vnučec je dejal, da je treba konjem poleg klavne vrednosti dodati dodano vrednost tako so lahko haflinški konji namenjeni tudi športu. Izpostavil je da je preko Državnega sveta predlagal, da bi bile maneže obravnavane kot enostavni objekti ter da pričakuje spremembo Zakona o kmetijstvu. Dejal je da je treba ovrednotiti delo s konji preko cene konj ter rejcem zagotoviti ustrezno infrastrukturo. Franc Omahen je izrazil podporo predlaganim ukrepom.

Pod točko razno je Stanislav Bergant predlagal, da bi Slovenija v času predsedovanja odprla habitatno direktivo, kjer bi bilo treba velike zveri iz priloge 4 uvrstiti v prilogo 5 kar bi omogočalo upravljanje  in možnost na vplivanje na velikost populacije. Predsednik KGZS Žveglič je dejal, da KGZS lahko pripravi osnutek pobude ter da pričakuje podporo strokovnih odborov in rejskih organizacij ter širšo podporo nevladnih organizacij. V primeru podpore lahko KGZS poda pobudo na Vlado RS.