Naj bo odpadne hrane čim manj

Naj bo odpadne hrane čim manj

Kmetijstvo in okolje, Obvestila za javnost, Kmetijstvo  | 
Naj bo odpadne hrane čim manj

Ozaveščenost o problematiki zavržene hrane je vse večja, kljub temu ogromna količina neporabljene, pretečene ali celo sveže hrane konča med odpadki.

Ključne besede: odpadna hrana, kmetijstvo, pridelava hrane

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije se pridružujemo iskanju rešitev zmanjševanja izgub hrane in količin odpadne hrane. Ta naj bi bila tretji največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov, saj se na svetu letno zavrže kar tretjina pridelane hrane.

Glede na podatke Statističnega urada Slovenije naj bi v Sloveniji vsak posameznik zavrgel povprečno 68 kg hrane letno ali dobro tretjino hrane, ki jo kupi. Ob tem se odpira vprašanje, ali bi bila vsa ta hrana res lahko uporabljena? Ne vsa. Delež užitne hrane naj bi bil 36 %, večji del odpadne hrane 64 % so neužitni deli, kot na primer olupki, lupine, kosti in podobno.

Kot stanovska organizacija slovenskih kmetov pri tem v prvi vrsti sledimo cilju zmanjšanja izgub hrane na kmetijah. Hrane, ki jo zavržemo zaradi neurejenih razmer v prehranski verigi, ter hrane, ki po videzu ne ustreza prodajnim standardom. Iščemo rešitve za male kmete, ki ne morejo vstopati v velike prodajne sisteme zaradi majhnih količin. Prav tako rešitve glede ostankov hrane, ki je naši kmetje ne morejo prodati zaradi položaja na trgu oziroma so jo primorani prodati pod ceno in posledično kmetovanje opuščajo.

To je le nekaj razlogov, ki govorijo o pomenu stroke kmetijskega svetovanja in uvajanja novih tehnologij pridelave, razvoju novih sort, odpornih in prilagojenih vremenskim spremembam, manjši porabi energentov ter posledično manjšemu deležu odpadkov. Pomembno rešitev pri zmanjševanju izgub hrane in energije prepoznavamo v digitalizaciji kmetijstva, ki prinaša nove možnosti gospodarnega ravnanja s hrano.

Obenem želimo poudariti pomen zavedanja nujnosti tehtnega nakupovanja in spoštljivega odnosa do hrane ter pridelovalcev. Pri tem ne smemo pozabiti na prednost kratkih transportnih poti in preudarnost pri uporabi embalaže. Zavedati se je treba, da je prednost nakupa pri lokalnem kmetu prav v kratkih rokih trajanja živil, ki so zagotovilo za lokalno pridelano hrano brez dodatkov. Kot pomoč pri iskanju lokalnih dobaviteljev smo pripravili portal Dobrote slovenskih kmetij.

In nenazadnje, verjamemo v uspešnost sodelovanja z različnimi deležniki v sklopu ciljev Strategije za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, dvigu zavesti za spoštljiv, odgovoren in trajnosten odnos do hrane od vil do vilic ter iskanju rešitev pri vzpostavljanju trdnejših pogodbenih odnosov med pridelovalci in kupci. Prepričani smo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo utrditi zavedanje, da hrana ni samoumevna, da je v njeno pridelavo vloženih veliko energentov, znanja in dela.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri