Nagrada socialnemu podjetju Eko Prlekija

Nagrada socialnemu podjetju Eko Prlekija

Ekološko kmetijstvo, Kmetijstvo in okolje, Zaposlitev in sociala, Socialno podjetništvo, Trženje in promocija, Dopolnilne dejavnosti, Gospodarjenje  | 

Vodja prodaje Milena Fištrovič in direktorica Urška Hojnik.

Socialno podjetje Eko Prlekija nagrajeno za povezovanje in sodelovanje na Agrobiznisovem izboru za najboljšega podjetnika v letu 2022

 

Ključne besede: socialno podjetništvo, ekološko kmetijstvo, Prlekija

 

Agrobiznis je projekt, ki ga organizira in vodi Časnik Finance in s katerim želijo spodbujati podjetništvo in inovativnost na področju prehranske samooskrbe. Njihov cilj je odkrivanje manjših ponudnikov, ki imajo potencial, podjetniško žilico, dovolj vztrajnosti ter močno željo po širitvi proizvodnje in uspešnem trženju.

V sklopu Agrobiznisovega nagradnega natečaja iščejo posameznike, ekipe in podjetja, ki bodisi razvijajo nove tehnologije pridelave hrane ali pa razvijajo nove poslovne modele, ki lahko vodijo do večje samooskrbe. Na letošnjem izboru za naj podjetnika, je bilo v kategoriji za najboljši primer povezovanja in sodelovanja, nagrajeno socialno podjetje Eko Prlekija. Nagrada je bila podeljena na 9. Agrobiznis konferenci, ki je potekala na Gospodarski zbornici Slovenije konec marca.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije  (KGZS) že vrsto let poudarjamo pomen socialnega podjetništva v kmetijstvu in na podeželju za ustvarjanje zelenih delovnih mest, ki prispevajo k ohranitvi kakovosti okolja z ekološkim kmetijstvom, in spodbujanje povezovanja in sodelovanja kmetijskih pridelovalcev in predelovalcev, s ciljem skupnega nastopa na trgu. Zato smo posebej veseli, da v nadaljevanju na kratko predstavimo socialno podjetniški model, ki je prepričal tudi strokovno žirijo Agrobiznisovega izbora.

Socialno podjetje Eko Prlekija se nahaja na severovzhodu Slovenije. Ekološke kmetije na lokalnem območju so se že pred  leti v okviru razpisa LAS Prlekija povezale v društvo Eko Prlekija s ciljem promocije prleških ekoloških kmetij in njihovih pridelkov ter izdelkov. Delovanje društva je nato zamrlo, čez nekaj let pa so se nekateri člani prejšnjega društva odločili, da so začeli s skupno prodajo, predvsem ekološkega govejega mesa.

Pri dostavi mesa in s stiki s končnimi kupci pa so ugotovili, da se število rednih kupcev ekoloških proizvodov veča  in da želijo kupovati tudi druge ekološke pridelke in izdelke. Ker so ekološke kmetije že sodelovale in je vsaka imela nek svoj ekološki pridelek ali izdelek, so se odločile, da se povežejo za skupen nastop na trgu. Le še kratek, a najpomembnejši korak, je bil potreben za to, da je konec leta 2018 sedem ekoloških kmetij in še ena, ki bo ekološki certifikat še pridobila, ustanovile Eko Prlekijo d.o.o., so.p..

Njihov skupni slogan je: »Smo Prleki, smo kmetje, smo pozitivni in veseli ljudje, ki ljubimo našo zemljo in jo želimo predati našim otrokom v boljšem stanju, kot je bila tedaj, ko smo jo dobili v »upravljanje«.

Kupcem nudijo zares širok izbor ekoloških živil, saj pri prodaji poleg solastnikov podjetja sodelujejo tudi drugi ponudniki  ekološke hrane. Njihovi kupci so gospodinjstva, redno prodajajo tudi osmim osnovnim šolam in vrtcem, občasno pa še sedmim. Skupno število ponudnikov, poleg solastnikov v podjetju prodajajo tudi druge ekološke kmetije, se sedaj približuje že številki petdeset. Večina ponudnikov je iz severovzhodne Slovenije, le desetina jih prihaja z drugih koncev Slovenije. Prodajajo izključno ekološke pridelke in izdelke, kar vsi člani dokazujejo z veljavnimi ekološkimi certifikati. Imajo redne dostave vsakih 14 dni, v podjetju poskrbijo zato, da je logistika od proizvajalca do kupca kar se da ekonomična. Ena dostava je običajno na območje Prekmurja, druga v Maribor z okolico, tretja pa v Celje in osrednjo Slovenijo. V bolj oddaljene kraje (npr. Novo Gorico) pa sedaj romajo hladilni paketi po pošti. Do lanske pomladi se je Eko Prlekija ukvarjala z neposredno prodajo, zadnje leto pa ima svojo spletno trgovino, ki je za večino kmetij ustanoviteljic že postala glavni prodajni kanal.

In zakaj so se ustanovitelji odločili, da je pomembno, da pridobijo status socialnega podjetja?

Že sama ideja glede ustanovitve podjetja, ki povezuje majhne ekološke kmete za skupen nastop na trgu in jim zagotavlja dolgoročen odkup proizvodov po pošteni in vnaprej znani ceni je v skladu s  socialno podjetniškim konceptom. Povezani lažje in hitreje dostavljajo svoje izdelke kupcem, ki so oddaljeni in prihajajo iz večjih mest. S prodajo oz. nakupom njihovih živil pridobijo tako proizvajalci kot tudi kupci.

Ustvarjajo zelena delovna mesta; sedaj so že zaposlili eno osebo za trženje, pri delu pomagajo prostovoljci, načrtujejo pa tudi širitev dejavnosti in dodatne zaposlitve, tudi preko javnih del. Pri »vsakodnevnem« upravljanju podjetja sicer največkrat sodeluje tričlanska ekipa, vse večje odločitve pa se sprejemajo v soglasju vsi solastniki. Dobiček oz. v socialno podjetniškem terminu »presežek prihodkov nad odhodki« vlagajo v razširitev in razvoj dejavnosti. Tako so v lanskem letu le-tega namenili za razvoj nove blagovne znamke Ekoist (poleg sredstev, ki so jih pridobili tudi preko LAS Ormož), v letošnjem letu pa ga bodo zagotovo namenili tudi za širjenje prodajne mreže.

Načrtujejo, da bodo v Ljubljani odprli skladišče s hladilnico, s čimer bi optimizirali logistiko, kupcem pa nekajkrat na teden omogočili prevzem naročenih ekoživil. Status socialnega podjetja jim omogoča »lažji« dostop do finančnih sredstev preko različnih razpisov, ki pa jih tako kot lastna sredstva skrbno vlagajo v tekoče poslovanje in razvoj.

Ob zaključku še enkrat iskrena čestitka socialnemu podjetju Eko Prlekija za osvojeno nagrado Agrobiznis. Enako iskrene čestitke tudi vsem ostalim nagrajencem za najboljšega podjetnika leta v ostalih  kategorijah in celotni ekipi Agrobiznisa, ki projekt pelje in vodi že vrsto let in s tem več kot uspešno uresničuje zastavljene cilje glede promocije lokalne hrane, z nagradami pa ne vzpodbujajo samo tistih, ki le-te dobijo, ampak opogumljajo tudi ostale, ki se morda šele odločajo za podjetniško pot.

Darja Pipan,

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

 

 

 

 

Nazaj

Prihajajoči dogodki