Na letošnjem sejmu AGRA, ki že tradicionalno združuje srce slovenskega kmetijstva, je bil Dan KGZS priložnost za razmislek o prihodnosti podeželja, trajnostnem razvoju in vlogi slovenskega kmeta v sodobnem svetu. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek je v svojem nagovoru izpostavil ključne izzive, s katerimi se sooča slovensko kmetijstvo, ter poudaril pomen sodelovanja, inovacij in spoštovanja tradicije. Objavljamo nagovor.

Ključne besede: AGRA, Dan KGZS, dr. Jože Podgoršek

Spoštovani!

Pred 25 leti, to je 12. maja 2000, je bila konstitutivna seja prvega sklica izvoljenih svetnic in svetnikov KGZS. Vendar se zgodba o uspešni zbornici ni pričela šele takrat, temveč že mnogo prej. Že kmalu po ustanovitvi samostojne države Slovenije so se pričele porajati prve ideje o ustanovitvi reprezentativnega telesa, ki bo zastopal interese kmetov in lastnikov gozdov. Že sredi 90 let prejšnjega stoletja so bili prvi poskusi po ustanovitvi zbornice, ki pa niso prejeli zadostne politične podpore v Državnem zboru. Ne glede na to je ideja dozorevala, dodaten zagon ji je dalo tudi obdobje predpristopnih pogajanj Slovenije za vstop v Evropsko unijo. Že leta 1997 je tedanji evropski komisar za kmetijstvo, Franz Fischler predstavil jasno zahtevo, da mora biti javna služba kmetijskega svetovanja organizirana izven ministrstva za kmetijstvo in mora biti ločena od vsakokratne politične strukture vrha ministrstva. Tedaj so se porajale številne rešitve, kako to zahtevo udejanjiti. Po pregledu praks v drugih evropskih državah so se tedaj odločili, da po vzoru Avstrijske Koroške ustanovimo Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in nanjo prenesemo tudi javno službo kmetijskega svetovanja. Tako je bil leta 1999 sprejet Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Tedaj je vlada v obrazložitvi zakona zapisala, da je ob prostovoljnih kmetijskih združenjih, obvezno in enotno zastopstvo gospodarskih subjektov v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu potrebno zaradi izravnave različnih interesov, ki izhajajo že iz različnih naravnih, gospodarskih in socialnih razmer, v katerih se opravljajo kmetijska, gozdarska in ribiška dejavnost.

Zbornica je vse od ustanovitve dalje izvajala različne javne službe kakor tudi zastopala kmete, lastnike gozdov in ribiče proti vsakokratni politiki ter usklajevala različne zakonodajne in strateške dokumente. Tudi v mojem kratkem mandatu na čelu zbornice, smo takoj po nastopu pričeli z intenzivnim delom na zakonodajnem in vsebinskem področju, saj še vedno poteka mini kmetijska reforma. Že novembra in decembra lanskega leta smo se intenzivno ukvarjali z uvajanjem biovarnosti na kmetijah. Ne glede na grozeče stanje na področju biovarnosti v živinoreji, smo uspeli popraviti smernice na način, da so za slovenske kmetije izvedljive in sprejemljive. Prepričan sem, da bi prvotna verzija resno ogrozila obstoj številnih kmetij, ki brez izjemnih investicij ne bi bile sposobne zadostiti takrat sprejetim smernicam. Naj kot primer omenim, da kmetje »nepoublanih« desk ne bi smeli imeti v hlevih. Januarja nas je doletela zakonodajna reforma šestih zakonov, ki so sicer prinašali nekatere dobre novosti, so pa vsi po vrsti slabšali položaj slovenskih kmetov in lastnikov gozdov. Prek pogajanj z ministrstvom, smo skupaj z ostalimi stanovskimi nevladnimi organizacijami, uspeli ohraniti vlogo lastnikov gozdov pri načrtovanju gospodarjenja z gozdovi in divjadjo. Kljub drugačni nameri pristojnega ministrstva, smo uspeli ohraniti financiranje protipožarnega varstva gozdov iz proračuna RS. Preprečili smo namero po postavitvi sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih. Žal smo bili manj uspešni pri obvarovanju kmetijskih zemljišč pred postavitvijo agrofotovoltaike, vendar je zakon o kmetijskih zemljiščih še vedno v fazi sprejemanja, zato bomo z zahtevami po ohranitvi kmetijskih zemljišč nadaljevali. V zakonu o kmetijstvu smo preprečili razvrstitev kmetijskih gospodarstev v velikostne razrede brez kakršnih koli analiz in predvidenih posledic. Uspeli smo, da je v zakonu vsaj omenjena družinska kmetija, ki je nedvomno pomemben temelj prehranske varnosti in suverenosti. Zaščitili smo kmete pred vpogledom v tržno pomembne podatke splošne javnosti. Uspeli smo s pobudo, da bomo lahko slovenske izdelke označevali s slovensko zastavo, kot to že delajo v nekaterih drugih državah. Povsem pa smo ostali neslišani pri zakonu o zaščiti živali. Kaže, da gre pri prepovedi v EU dovoljene kastracije pujskov in gojenja kokoši nesnic v obogatenih kletkah povsem za aktivistični zakon in ne za strokovno utemeljene rešitve. Pa naj vseeno poudarim, da na zbornici vedno zagovarjamo dobrobit živali. In tudi pri tem zakonu smo predlagali rešitve, ki sledijo istemu cilju, a hkrati ohranjajo kmetije žive in vitalne. In ravno zakon o zaščiti živali je pomemben mejnik pri odločitvi, da bomo slovenske kmete branili tudi s protestom, če bo potrebno.

Vse letošnje leto se intenzivno ukvarjamo tudi z ohranitvijo same zbornice. Najprej so nam na kmetijskem ministrstvu poskusili odvzeti javno službo kmetijskega svetovanja in jo pripojiti neposredno ministrstvu. To namero smo uspeli ubraniti in sedaj se ponovno pogajamo za večletno koncesijo Javne službe kmetijskega svetovanja.

Zaradi jasnega zastopanja interesov obveznih članov zbornice je zbornica, praktično vse od ustanovitve dalje, deležna poskusov slabitve zbornice prek različnih zakonskih predlogov o uvedbi prostovoljnega članstva. Da potrebujemo močno zbornico z obveznim članstvom, pritrjuje tudi mnenje Ustavnega sodišča, ki je zapisalo, da ravno obvezno članstvo in obvezno plačevanje zborničnega prispevka, zagotavljata uresničevanje temeljnih nalog zbornice. Bolj intenzivno kot se zbornica bori za interese kmetov, ribičev in lastnikov gozdov, bolj ji bodo določene politike nasprotovale. In tudi v tem trenutku je zbornica na prepihu, saj je v Državnem zboru vložena novela zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Prvotni predlog dveh poslancev je predvideval prostovoljno članstvo v zbornici, kar bi zelo verjetno pomenilo konec sedaj poznane zbornice. S poslanskimi skupinami smo uspeli predlog spremeniti do te mere, da se ohranja obvezno članstvo v zbornici, se pa dviguje vstopni prag za obvezno članstvo in pravne osebe prehajajo na prostovoljno članstvo.

Ob vsem tem se sprašujemo, zakaj je potrebno politično ugasniti zbornico. Morda res zato, ker smo se ostro postavili v bran slovenskemu kmetu in lastniku gozdov, ker smo kmetijski politiki pri zaostrovanju pogojev kmetovanja rekli jasni NE, ker se ne pustimo izigravati. Da smo pa problem izvoljeni organi zbornice in jo je zato potrebno oslabiti pa meji na enoumje, saj smo bili vsi organi izvoljeni na demokratičnih zborničnih volitvah.

Poleg dela na zakonodaji smo se na zbornici posvetili viziji za prihodnost slovenskega kmetijstva in pripravili strateški pogled za razvoj slovenskega kmetijstva do leta 2040. Intenzivno delamo na spremembi upravljanja z zvermi, saj nam sedaj evropska zakonodaja omogoča gospodarjenje z volkom in medvedom, le še slovenske odločevalce moramo prepričati v to. Dajemo pobude za izredni odstrel volka na območjih, kjer se pojavljajo škode. Skupaj s kmeti branimo kmetijska zemljišča pred neracionalnim postavljanjem suhih zadrževalnikov za povečanje poplavne varnosti. Z občino Izola smo uspešno našli rešitev za zagotavljanje oskrbe ribičev z gorivom po zaprtju Petrolovega bencinskega servisa ob pomolu. Ves čas se trudimo za povečan odvzem divjadi, tudi šakala iz naravnega okolja, saj nam povzročajo čedalje večje škode v kmetijstvu. Ob spremembi strateškega načrta zagovarjamo tiste spremembe, ki omogočajo investicije na kmetijskih gospodarstvih. Tudi na tistih, ki do sedaj še niso bile uspešne pri prijavah na razpise.

Ne glede na vse prepihe, ki smo jih deležni, smo prepričani, da je KGZS na pragu novih uspešnih 25 let. Res se je nabralo nekaj prahu v prvih 25 letih, zato bomo delovanje zbornice prevetrili in jo še bolj približali članom. Enako delo nas čaka tudi na javni službi kmetijskega svetovanja. Veselimo se namere naročnika, to je kmetijskega ministrstva, da skupaj poiščemo načine za približanje javne službe uporabnikom, da usposobimo svetovalce z novimi znanji, da zmanjšamo birokratska bremena svetovalcev.

Smo pri koncu ustanovitve dobrodelne fundacije Srce podeželja, ki bo z zbranimi sredstvi v pomoč kmetijam ob najtežjih preizkušnjah.

Ob vsem tem pa ne bomo pozabili na zastopanje kmetov, ribičev in lastnikov gozdov in le želimo si lahko konstruktivnega odprtega dialoga z odločevalci. Torej, nalog imamo več kot dovolj, se jih ne bojimo in jih bomo z vso energijo in znanjem poskusili udejanjiti. Zaradi slovenskih kmetov, ribičev in lastnikov gozdov. Še kako je živ slogan: »Nič o kmetu brez kmeta«. V najširšem pomenu besede.

Spoštovani!

Dovolite mi, da se ob koncu zahvalim vsem bivšim predsednikom KGZS, ki so vsak v svojem času pustili svoj pečat. Peter Vrisk, Ciril Smrkolj, Cvetko Zupančič in Roman Žveglič, hvala vam, da ste del svojega življenja namenili naši zbornici. Prepričan sem, da je bil vsakdo prav poklican za svoje obdobje in je uspel iz te hiše iztisniti tisto največ, kar je mogoče.

Prav je, da se spomnimo tudi tistih, ki so najbolj zaslužni za ustanovitev današnje zbornice. Na samem začetku sta to bila Ivan Oman in dr. Franc Zagožen, kasneje še Marjan Podobnik, Boris Jež in Franc Potočnik. Pri zaslužnih ne moremo mimo Cirila Smrkolja, ki je soustvarjal zbornico in nenazadnje kot minister podpisal predlog Zakona o KGZS. Zahvaljujemo se našim koroškim zamejskim rojakom s Štefanom Domejem na čelu ter vsakokratnemu vodstvu Koroške kmetijsko gozdarske zbornice, ki so nesebično delili svoje izkušnje slovenskim entuziastom pri nastajanju in vodenju naše zbornice.

Za uspešno delovanje pa so izjemno pomembni tudi sodelavci v celotnem sistemu KGZS. Spoštovane sodelavke in sodelavci, hvala vam za neumorno delo, za vse vaše ideje, za vso potrpežljivost z vsemi predsedniki, voljenimi, organi in nenazadnje našimi člani.

In čisto na koncu velja zahvala vsem našim članom. Drage kmetice in kmetje, spoštovani zaposleni v kmetijskih podjetjih, hvala vam, ker opravljate to plemenito delo, pridelujete hrano, skrbite za obdelano in poseljeno podeželje. In nenazadnje za prehransko varnost in suverenost. Spoštovani lastniki gozdov, hvala vam, ker skrbite za naše naravno bogastvo, ki ga imamo v izobilju. Tudi zaradi vas so gozdovi in s tem pokrajina lepši. Ponosni smo na vas, saj je zaradi vas naša Slovenija lepa, v njej radi živimo in uživamo, predvsem pa smo deležni kvalitetnih in varnih lokalnih dobrot.

Ker pa delovanje zbornice ni mogoče brez predanih članov in sodelavcev, ki so za našo zbornico naredili več, kot se od njih pričakuje, je prav, da se tem zahvalimo s posebnim priznanjem. Že sedaj se vsem prejemnikom priznanj zahvaljujemo za vaš doprinos k zbornici, pa čeprav včasih s konstruktivno kritiko, zaradi katere smo danes boljši kot bi bili sicer.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, vse najboljše za tvojih 25 let. Bog te čuvaj še naprej. Srečno.