Mednarodni dan gozdov

Mednarodni dan gozdov

Gozdarstvo in lovstvo, Gospodarjenje  | 
Mednarodni dan gozdov

Letošnji slogan mednarodnega leta gozdov  je  ''Gozdovi in trajnostna proizvodnja ter raba lesa''. 

Gozdovi pokrivajo 30 odstotkov zemeljske površine in 60 odstotkov površja Slovenije. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi in ​​uporaba obnovljivih virov sta ključnega pomena za preprečevanje podnebnih sprememb ter prispevanje k blaginji sedanjih in prihodnjih generacij. Ob mednarodni nestabilnosti se moramo obrniti k nacionalnim obnovljivim virom surovine in energije. V Sloveniji imajo namreč gozdovi in lesno predelovalna industrija ogromen potencial.

Gozdovi v Sloveniji

Strokovnjaki Gozdarskega Instituta Slovenije (GIS) opozarjajo, da z gozdovi že desetletja premalo intenzivno gospodarimo in da so zaradi tega gozdovi bolj podvrženi škodljivcem in boleznim. Lesna zaloga slovenskih gozdov je že presegla ciljno, gozdovi pa se iz leta v leto starajo. Z izjemo let, ki so sledili žledolomu, posekamo le okoli polovico prirastka, ki pa je že začel padati. Velika večina gozdov je v zasebni lasti. Lastniki gozdov gledajo na gozd kot na banko, ki pa ob podlubnikih, sušah in ujmah zmanjšuje zanesljivost donosov. Mlajši gozd s primerno vrstno sestavo je bolj prilagojen na podnebne spremembe, zato bomo morali povečati vlaganja v gozdove s kombinacijo naravne in umetne obnove ter nadaljnje nege. Za pomladitev in izboljšanje stanja pa bi morali, kot svetujejo strokovnjaki, intenzivno obnavljati gozdove in sekati srednjeročno celo nad letnim prirastkom.

Razvoj gozdno-lesnega sektorja

Ob dejstvu, da rabiijo slovenski gozdovi povečano sečnjo, je to velika priložnost za domačo lesnopredelovalno industrijo, ki si v deželi gozdov vsekakor zasluži več pozornosti tako v primarni proizvodnji, pohištvenem in gradbenem sektorju, kot z izrabo stranskih odpadkov za toploto in elektriko. Ob povišanju cen energentov je les postal zanimiv tudi kot surovina za sintetični biodizel.

Svetovni gozdovi

Kljub tem neprecenljivim okoljskim, gospodarskim, socialnim in zdravstvenim koristim se globalno krčenje gozdov nadaljuje z zaskrbljujočo hitrostjo. Vsako leto se izgubi 10 milijonov hektarjev gozdov, kar je za okoli pet površin Slovenij. Globalno je več kot 2/3 krčenja gozdov posledica njihove spremembe v kmetijsko rabo, večinoma za živinorejo.  Evropska komisija zato pripravlja Direktivo o preprečevanju krčenja gozdov, ki ne bo dovoljevala prodaje lesa in kmetijskih izdelkov, ki izvirajo iz izkrčenih površin.

Trajnostni cilji Združenih narodov

Leta 2015 so vse države članice Združenih narodov sprejele razvojno politiko o trajnosti, ki se osredotoča na 17 ciljev trajnostnega razvoja za zagotavljanje blaginje ljudi in planeta, ki naj bi bili doseženi do leta 2030. Cilj 15  vključuje tudi trajnostno gospodarjenje z gozdovi.  Globalno je od gozdov odvisnih  1,6 milijarde ljudi, ob razvoju krožnega gospodarstva pa je potencial gozdov za razvoj še večji.   Naložbe v gozdove in gozdarstvo pomagajo predvsem podeželskemu prebivalstvu, zato si za umno izkoriščanje lesa in gozdov prizadeva tudi KGZS.

Nazaj

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri