Kako zmanjšati količino zavržene hrane in iz presežkov ustvariti novo vrednost? To vprašanje je bilo v ospredju dogodka »Manj zavržkov, več vrednosti«, ki ga je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) pripravila v okviru sejma Agra. Med udeleženci je bila tudi predstavnica ministrstva za kmetijstvo Tadeja Kvas Majer.

Avtor: Zbornični urad

Rešitev brez sodelovanja celotne verige ni

Razprava je jasno pokazala, da zmanjševanje zavržene hrane ni naloga posameznika ali ene same panoge. Potrebno je sodelovanje celotne prehranske verige – od kmetov in predelovalcev do trgovine, gostinstva, gospodinjstev ter humanitarnih in drugih organizacij. Ključna sta tako preprečevanje nastajanja presežkov kot njihova pravočasna prerazporeditev in varna predelava.

Dobre prakse že obstajajo

Udeleženci dogodka so predstavili vrsto praktičnih primerov, ki dokazujejo, da rešitve niso le teoretične, ampak že delujejo v praksi:

• predelava presežnega kruha, sadja in drugih surovin,
• mini predelovalne enote,
• prerazporejanje donirane hrane,
• socialno podjetništvo, ki odpira delovna mesta za ranljive skupine.

Kot so izpostavili, lahko predelava presežkov kmetijam prinese dodano vrednost, hkrati pa krepi odpornost lokalnih prehranskih verig.

Digitalna orodja in boljša izmenjava podatkov

Pomemben del pogovora je bil namenjen tudi digitalnim rešitvam, logistiki ter zagotavljanju kakovosti in varnosti živil. Za učinkovitejše povezovanje ponudbe presežkov s potrebami po njih bi bila potrebna boljša izmenjava podatkov in ustreznejša digitalna orodja.

Izzivi ostajajo

Dogodek je opozoril tudi na izzive, ki jih prinašajo večje količine presežkov – med njimi potreba po industrijskih rešitvah in dolgoročnem financiranju projektov. Da bi pilotne rešitve prerasle v širšo prakso, bodo potrebni stabilni poslovni modeli, tesnejše povezovanje deležnikov in podpora pri njihovem razvoju.

KGZS bo povezovanje spodbujala tudi naprej

KGZS bo tudi v prihodnje spodbujala povezovanje kmetov, predelovalcev, trgovine, lokalnih skupnosti, humanitarnih organizacij in drugih deležnikov ter skrbela za prenos uspešnih rešitev v različne dele Slovenije. Cilj je jasen: manj zavržene hrane, večja izraba domačih surovin ter več ustvarjene vrednosti za kmetije, lokalno gospodarstvo in družbo.