Leto 2020: Mednarodno leto zdravja rastlin

Leto 2020: Mednarodno leto zdravja rastlin

Kmetijstvo in okolje, Rastlinska pridelava, Gospodarjenje  | 
Leto 2020: Mednarodno leto zdravja rastlin

Rastline zagotavljajo dve osnovni dobrini, potrebni za življenje: kisik in hrano. Izobilje prehranske ponudbe zdi samoumevno, žal ni tako. Svetovno prebivalstvo eksponentno raste, prav tako raste število škodljivcev in bolezni, ki uničujejo rastline ter s tem ogrožajo svetovno bilanco hrane. Svet je na preizkušnji. Bomo ob ukinjanju sredstev za zdravljenje rastlin še sposobni zavarovati prehransko varnost, okolje, biotsko raznovrstnost, gospodarski razvoj in zmanjšali učinke klimatskih sprememb?

Ključne besede: zdravje rastlin, kmetijstvo, hrana, mednarodno leto 2020

V Evropi se precej hitro pojavljajo novi insekti in plesni. Žuželke, ki so se razmnoževale le enkrat na leto, se sedaj dvakrat ali celo trikrat. Preprečevanje širjenja škodljivih organizmov in bolezni je mednarodna odgovornost, ki zahteva meddržavno sodelovanje. Zato je  Generalna skupščina Združenih narodov leto 2020 razglasila za Mednarodno leto zdravja rastlin (International Year of Plant Health). Glavna prizadevanja leta 2020 bodo usmerjena v ozaveščanje javnosti in odločevalcev o politikah, ki se navezujejo na pomen in nujnost varstva zdravja rastlin. Le tako bomo lahko dosegli zaveze iz mednarodne konvencije z naslovom Cilji trajnostnega razvoja, ki se v prvih dveh prioritetnih točkah nanaša na odpravo revščine in lakote v svetu.

Cilji trajnostnega razvoja

Cilji zajemajo zaveze za trajnostno kmetijstvo in s tem za povečanje svetovne preskrbe s hrano, pri čemer je ključno prav preprečevanje širjenja bolezni rastlin in škodljivcev. S spodbujanjem globalno usklajenih in znanstveno utemeljenih fitosanitarnih ukrepov bi olajšali gospodarski in trgovinski razvoj, se usklajeno in nadzorovano uprli tveganjem, ki jih prinašajo škodljivi organizmi in so neposredno povezani s podnebnimi spremembami.

Zdrave rastline so temelj življenja

Podatki zadnjih znanstvenih raziskav kažejo, da se zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev vsako leto izgubi do 40 odstotkov prehranskih pridelkov. Svetovno gospodarstvo vsako leto samo zaradi bolezni rastlin utrpi gospodarsko škodo okoli 220 milijard ameriških dolarjev, zaradi invazivnih insektov še dodatnih 70 milijard. Zdrave rastline so temelj življenja, delovanja ekosistemov in osnova za zagotavljanje zadostnih količin hrane. Škodljivi organizmi in bolezni uničujejo pridelke, zmanjšujejo razpoložljivost hrane ter zvišujejo njeno ceno. Trajnostno zdravje rastlin varuje okolje ter biotsko raznovrstnost pred rastlinam škodljivimi organizmi, zmanjšuje učinke klimatskih sprememb in podpira napore za odpravo lakote in revščine v svetu.

80 % človekove prehrane je rastlinske

Projekcije kažejo, da bo že v letu 2050 treba nahraniti devet milijard svetovnega prebivalstva. Ob dejstvu, da je 80 odstotkov človekove prehrane že zdaj rastlinske in da so prizadevanja za omejevanje živil živalskega izvora ter reje živali za prehrano zelo intenzivna, obstaja velika verjetnost, da bo hrana mnogim nedosegljiva. Kljub temu so vse močnejši in glasnejši tisti, ki ne tolerirajo nobenega sredstva za zaščito zdravja rastlin, za zdravljenje številnih, tudi za človekovo zdravje nevarnih bolezni in škodljivcev, ki se širijo z nezadržno hitrostjo.

Ekološko pridelane hrane le 5 %

Zavedati se je treba, da ekološka pridelava hrane v svetovnem merilu predstavlja le pet odstotkov, saj je hektarski donos bistveno nižji, kot ga lahko doseže sodobno kmetijstvo z uporabo fitofarmacevtskih sredstev pod strogim nadzorom.

Teh je iz leta v leto manj, do njih je neprizanesljiva registracijska zakonodaja v državah Evropske unije. Za zatiranje določenih bolezni kmetje tako nimajo na voljo učinkovitega preparata, mnogim še grozi odpoklic. A če bolezni ne zdravimo, takšne rastline tvorijo številne toksine, ki precej bolj ogrožajo zdravje ljudi kot morebitni ostanki fitofarmacevtskih sredstev v dovoljenih količinah.

Drugačna pravila za države izven EU

Znano je dejstvo, da v delih sveta, od koder Evropska unija uvaža ogromne količine različnih vrst hrane, ne poznajo strogih omejitev pri uporabi sredstev za zdravljenje rastlin. Mnoge raziskave kažejo, da celo pridelki tamkajšnje 'ekološke' pridelave pogosto vsebujejo visoke koncentracije ostankov fitofarmacevtskih sredstev.

Samooskrba Slovenije je ena najslabših med državami Evropske unije. Pridela se slabih 40 odstotkov hrane za lastne potrebe, od tega le pet odstotkov ekološko pridelane.

Kako naprej

V prihodnjih 25 letih bo torej treba, po izračunih svetovne organizacije za kmetijstvo FAO, pridelati toliko hrane, kot smo je pridelali v zadnjih 10.000 letih skupaj, kar brez uporabe učinkovitih fitofarmacevtskih sredstev, zdravil, ki rastlinam omogočajo zdravo rast, ne bo mogoče. Za dosego teh ciljev bodo morale svetovne in evropske kmetijske politike bolj tvorno sodelovati z industrijo, ki proizvaja sredstva za zdravljenje rastlin, in znova premisliti o težnjah po ukinjanju rabe kemijskih sredstev za njihovo zaščito, ki so zlasti močne v Evropi.

Med prebivalstvom le dva odstotka kmetov

»Opraviti imamo z zelo resnimi situacijami na ravni civilnih pobud, ki stremijo k popolni prepovedi sredstev za zaščito rastlin, čeprav večina ljudi o njih ne ve ničesar in nima nikakršnega kemijskega znanja, na podlagi katerega bi takšne ukrepe lahko presojali. Zahteve javnosti so seveda ukaz politiki in trgovini, ki se prilagaja po svoje,« razmišlja Renata Fras Peterlin, prokuristka GIZ fitofarmacije in še: »Toda, javnost so tudi kmetje, ki se v zadnjih mesecih močno upirajo novim okoljskim smernicam in so proti prepovedi fitofarmacevtskih sredstev. Kmetje so na nogah v Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem ... A njih je med prebivalstvom komaj dva odstotka, s stališča vlad so morda nepomembni volivci, vendar prav ta majhen odstotek skrbi za prehrano drugih 98 odstotkov ljudi. Neizmerna ponudba živil na prodajnih policah, ki jo zagotavljata ta dva odstotka kmetov, je za potrošnike samoumevna. Vprašanje pa je, kako dolgo še.«

»Kmetje imajo na voljo čedalje bolj omejen nabor izdelkov za zaščito rastlin. Za zdravljenje fuzarioz na žitih v letu ali dveh ne bomo imeli nobenega učinkovitega pripravka. Tako bomo ogrozili pridelek, ljudi pa izpostavili nevarnim toksinom teh gliv, ki povzročajo alergije,« dodaja Fras Peterlinova in pojasnjuje: »Mikotoksini fuzarioze, plesni, prizadenejo žita ter negativno vplivajo tako na zdravje ljudi kot živali oziroma so lahko vir alergijskih reakcij in celo zastrupitev. Prav žita za večji del človeštva predstavljajo prehransko bazo, kar pomeni, da ima razvoj plesni lahko pogubne učinke na našo prehransko piramido. Trendi na trgu sredstev so nasploh zelo kompleksni, poleg sredstev naravnega izvora so tu še nove snovi z ugodnimi toksikološkimi in ekotoksikološkimi lastnostmi ter kombinacije kemijskih in naravnih sredstev. Proučujejo se rešitve brez ostankov, nove tehnologije žlahtnjenja, veliko se dela na razvoju novih sort, odpornosti, digitalizaciji, robotiki, vertikalnem kmetijstvu in celični proizvodnji hrane.«

Zahtevna registracija sredstev za zdravje rastlin

Sodobni postopki registracije sredstev za zdravje rastlin, ki sledijo željam po varnosti, brez negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi, postajajo vse zahtevnejši. »Posebnost Evropske unije v primerjavi z drugimi deli sveta je v tem, da o registraciji aktivnih snovi, namesto stroke, čedalje bolj odloča politika, izgube registracij sredstev za zdravljenje rastlin pa so nepredvidljive. Na trg res prihajajo nove aktivne snovi, a njihovo število ne sledi hitrosti izgube števila obstoječih. Stroški razvoja ene same nove aktivne snovi zanašajo približno 280 milijonov evrov, postopek pa traja več kot enajst let,« poudarja Renata Fras Peterlin.

So biološka sredstva rešitev

Leta 1993, na primer, je bilo na trgu sredstev za varstvo rastlin še skoraj tisoč aktivnih snovi, danes jih je le še 440. Bolj kot to skupno število je zanimivo število kemijskih sredstev. Omenjenega leta smo jih našteli 703, danes jih je skoraj dve tretjini manj, le še 267. Razvoj in uvajanje bioloških sredstev za zdravje rastlin ne bosta mogla nadomestiti izpada sintetičnih. »Bioloških sredstev je relativno malo, v splošnem je njihova učinkovitost nižja, njihova uporaba pa zahteva bistveno več znanja in vlaganj v samo tehnologijo pridelave rastlin. Prihodnost varstva rastlin je zelo negotova, prav takšno je tudi zagotavljanje ustreznih količin hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo,« še pojasni Frasova.

Vir: Renata Fras Peterlin GIZ fitofarmacija, IMPRESS

V Sloveniji je za zdravje rastlin pristojna Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Zdravstveno varstvo rastlin je organizirano prek pooblaščenih ustanov.

 

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri