Kako izboljšati gospodarjenje z zasebnimi gozdovi in se učinkoviteje odzvati na aktualne izzive v gozdarstvu? To je bilo osrednje vprašanje gozdarskega posveta Ali je gospodarjenje z našimi gozdovi optimalno?, ki ga je organizirala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v sodelovanju s partnerji. Na posvetu so sodelovali predstavniki lastnikov gozdov, gozdarske stroke, lesnopredelovalne panoge, državnih institucij in politike.

Ključne besede: gozd, gospodarjenje, aktivno, posvet

Udeleženci so opozorili, da je upravljanje državnih gozdov, ki predstavljajo okoli 20 odstotkov slovenskih gozdov, dobro urejeno, medtem ko celovite ureditve podpore zasebnim lastnikom imajo v alsti 80 odstotkov gozdov, še ni. Številni lastniki se po končanem odkazilu ne znajdejo pri organizaciji sečnje, še več pa jih z gozdovi zaradi slabih izkušenj in nezaupanja do izvajalcev sploh ne gospodari.

Večja organiziranost in avtonomija lastnikov

Udeleženci so poudarili, da je združevanje lastnikov gozdov v javnem interesu. Združenje lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS) se zavzema za podporo njihovi profesionalizaciji ob strokovni podpori KGZS in Zavoda za gozdove Slovenije. Cilj je močnejša organiziranost, ki bi lastnikom omogočila učinkovitejše gospodarjenje in boljše cene pri prodaji lesa. Hrvaški predstavnik lastnikov gozdov Miljenko Zupanič je predstavil hrvaški sistem licenciranja za posamezne gozdarske dejavnosti.

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi lastninskim pravicam. Lastniki si želijo več avtonomije pri odločanju o gospodarjenju, saj sami nosijo njegove gospodarske posledice. Branko Tomažič iz Državnega sveta je predstavil odločbo Ustavnega sodišča, po kateri je treba v roku enega leta popraviti zakon o gozdovih in opredeliti prevladujočo javno korist skladno z ustavnimi načeli. Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek je poudaril, da mora biti gozdni dialog odprt za različne deležnike, vendar ima gozd lastnika, ki je več kot le eden od njih.

Ovrednotenje koristi gozda in nadomestila za omejitve

Lastniki gozdov večino ekonomskih koristi ustvarijo s prodajo lesa, medtem ko gozdovi družbi zagotavljajo tudi druge koristi. Udeleženci so opozorili na potrebo po ovrednotenju ekosocialnih funkcij gozdov in ustreznih nadomestilih lastnikom za omejitev gospodarjenja pri konkretnem lastniku. Razvojne priložnosti vidijo lastniki tudi v turizmu in lovu. Poudarili so še potrebo po večjih vlaganjih v gozdove in iskanju dodatnih virov financiranja.

Gospodarjenje, trg in stanje gozdov

Za aktivnejše gospodarjenje je pomembna tudi dobro delujoča lesnopredelovalna panoga. Lastniki si želijo več avtonomije pri odločanju o izvedbi del in prilagajanja prodaje tržnim razmeram. SIDG je izpostavil potrebo po optimizaciji odkazila in izvedbe sečnje ter uvajanju novih tehnologij. Udeleženci so opozorili tudi na preveč birokracije in potrebo po boljši dostopnosti strokovne podpore na terenu.

Dr. Aleš Kadunc iz SIDG je opozoril na staranje gozdov in potrebo po hitrejšem uvajanju sestojev v obnovo. Posebno pozornost bo treba nameniti ustrezni drevesni sestavi, negi gozdov in zmanjšanju staleža divjadi, da bi zagotovili ustrezen delež jelke in plemenitih listavcev. Izziv ostaja tudi pomanjkanje delovne sile, pri čemer bodo imelo v prihodnosti pomembno vlogo kmečko prebivalstvo.

Razprava je pokazala, da je ureditev gospodarjenja z zasebnimi gozdovi eno ključnih odprtih vprašanj slovenskega gozdarstva. Ministrstvo je napovedalo nadaljevanje razprave v okviru gozdnega dialoga.