Kmetovanje je stresen poklic

Kmetovanje je stresen poklic

Zbornica svetuje, Izobraževanje  | 
Kmetovanje je stresen poklic

Stres povzročajo nepričakovani dogodki narave, ki se jih ne da predvideti, preprečiti in postavljajo kmeta v negotovost.

Pri svojem delu se kmet srečuje z mnogo nepričakovanimi dogodki. Nikoli ne ve, kakšne bodo naravne danosti in pogoji za delo. Stres povzročajo nepričakovani dogodki v naravi, ki se jih ne da preprečiti in postavljajo kmeta v negotovost. Nestanovitnost in nenehne spremembe v zakonodaji in administraciji kmetom še dodatno povzročajo stresne situacije. Dolgotrajen stres lahko povzroči paleto težav v duševnem zdravju, kot so nespečnost, stiske, razdražljivost, anksioznost, depresija in druge.

Delovno okolje je zelo raznoliko: na žgočem soncu, v dežju, snegu, na mrazu. Pogojev dela in naravnih danosti ni možno kontrolirati in to predstavlja velik stres, saj se nikoli ne ve, kakšen bo izid, letina in dohodek.

Osamljenost na kmetiji

Kmet pri delu pretežen del časa preživi sam s seboj, saj je takšna narava dela. Ostali družinski člani so pogosto zaposleni izven kmetije. V takih situacijah je človek lahko sam sebi največji prijatelj ali pa sovražnik. Misli so takšne in drugačne, lahko so umirjene in izražajo zadovoljstvo s tem, kar smo, imamo. Lahko begajo, jih je veliko in zaidejo tudi v precej temna področja. V takem primeru oseba velikokrat poseže po alkoholu, nekemičnih drogah in drugih motilcih, ki pomagajo zakriti težave, če si ne najde ustrezne pomoči. Zakopljejo se tudi v delo, ki ga je vedno več, kot ga lahko opravijo. V kmetijstvu srečujemo veliko stresa, depresije, odvisnosti in izgorelosti. Poklic kmeta se uvršča v skupino z visoko samomorilnostjo.

Osamljenost tare tudi starejšo populacijo, predvsem tiste, ki že za časa dela na kmetiji niso imeli široke socialne mreže. Na starost se prostor za druženje nemalokrat omeji na kmetijo in je njihovo druženje odvisno od prišlekov na kmetijo. Posebej je to pogosto v krajih, kjer je prometna infrastruktura okrnjena. Druženje pretežno poteka z družinskimi člani, ki glede na svoje zmožnosti in voljo posvečajo čas starejšim na kmetiji.

Izgorelost

Izgorelost je v kmetijstvu pogosta. V družbi je še vedno tabu tema kot ostala stanja duševnega zdravja. Lažje je govoriti o fizičnih poškodbah, sladkorni bolezni, boleznih srca in ožilja, obrabljenih sklepih in operacijah na hrbtenici, ko pa se srečamo s težavami v duševnem zdravju, pa ljudi postane strah. Ne vedo, kako odreagirati. Kmetje namreč veljajo za močne ljudi, ki so povezani z naravo, nič se jim ne more zgoditi, so trdoživi, ne potrebujejo pomoči od nikogar, so navajeni potrpeti, vse zmorejo sami in delajo ne glede na to, kaj se jim je zgodilo, se ne zanašajo na druge ... Ob vseh teh predstavah je kmetu težko sprejeti to, da potrebuje pomoč na področju duševnega zdravja, da ni nedotakljiv in da ima tudi njegovo telo omejitve. Ob taki stigmi duševnega zdravja je težko sprejeti razmišljanje, da mora kmet najprej poskrbeti zase, in šele nato bo lahko poskrbel za družino in kmetijo.

Pogovor

S pogovorom v mnogih primerih lahko zmanjšamo težo bremena. Hkrati ostalim s tem pokažemo, da imamo vsi svoje bitke v življenju. Vzponi in padci so v življenju stalnica in nekaj normalnega, kljub temu, da padce zelo radi skrivamo in navzven kažemo izkrivljeno sliko srečnega in urejenega človeka, ki ne potrebuje nikogar in ničesar. V resnici pa smo vsi ranljivi in to pokazati navzven zahteva veliko poguma.

 

______________________________________________________________

Psihosocialna podpora

Psihosocialna podpora je čustvena in praktična pomoč, ki jo KGZS brezplačno nudi članom kmetijskih gospodarstev. Financirana je iz Programa razvoja podeželja. Za več informacij lahko pokličete na številko 070 444 202 ali obiščete spletno stran: Celostna podpora kmetom.

Psihosocialno podporo izvaja Lucija Pinterič, univerzitetna diplomirana inženirka zootehnike, organizatorka socialne mreže in strokovna delavka v socialnem varstvu.

Dodatna izobraževanja: psihoterapija, igralna terapije za otroke, mladostnike in odrasle, EFT (Emotional Freedom Techniques).

______________________________________________________________

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Poljedelstvo

Prikaz in predavanja - kombinirane setve različnih vrst rastlin in novi tipi pridelave silaž kot krmne baze za prežvekovalce,

08. 04. 2024 ob 09:00

Gostilni Urška, Plitvica 10A, 9253 Apače

Vabimo vas na brezplačno strokovno predavanje in ogled dobre prakse s področja POLJEDELSTVA – KOMBINIRANE SETVE RAZLIČNIH VRST RASTLIN IN NOVI TIPI PRIDELAVE SILAŽ KOT KRMNE BAZE ZA PREŽVEKOVALCE,  ki je organizirano v okviru Programa razvoja podeželja, pod ukrep Podpora za demonstracijske aktivnosti in ukrepe informiranja.