KGZS opozarja na kršitve Zakona o vodah

Ključne besede: VVO, Zakon o vodah, denarno nadomestilo

Varovanje pitne vode je skupna skrb in dolžnost vseh, ki sobivajo v prostoru. Kmetje se tega dobro zavedajo, zato že vrsto let upoštevajo zakonske zahteve glede kmetovanja na vodovarstvenih območjih. Te zahteve so najstrožje na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I).

Zakon o vodah zagotavlja kmetom, da zaradi izvajanja vodovarstvenega režima na VVO I dobijo nadomestna zemljišča, v kolikor teh ni na razpolago, pa ustrezna denarna nadomestila za izpad dohodka iz kmetijske dejavnosti. Takšna ureditev področja sicer ni najbolj ustrezna, na kar opozarjajo kmetje že več kot petnajst let. Nadomestnih zemljišč večina oškodovanih kmetov namreč ne more dobiti, ker jih ni na razpolago, denarna nadomestila pa niso dejanska odškodnina, ampak državna pomoč, ki je časovno ter vrednostno omejena.

Svetla luč

Z namenom ustreznejše ureditve problematike je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) pripravila številna gradiva (analiza stanja kmetij na VVO I; seznam kmetij, ki želijo nadomestna zemljišča; pregled zakonske ureditve te problematike v državah EU; predlog ukrepov KOPOP in ciljnih razpisov za kmetije na VVO I; predlog metode izračunavanja dejanske odškodnine) vključno s predlogi sprememb Zakona o vodah, ki so nujne za ureditev stanja. Kljub zahtevi kmetov, da se ustavi sprejemanje novih vladnih uredb za VVO, dokler problematika ni ustrezno rešena, so se nemoteno sprejemale nove uredbe, ki so prinesle kmetom le zahteve in kazni, ne pa tudi nadomestnih zemljišč ali ustreznih odškodnin.

Svetla luč na koncu tunela se je pokazala po letu 2020, ko je delo na tem področju prevzela nova ekipa na takratnem Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), ki je razumela problem in se je bila pripravljena pogovarjati o novih rešitvah. Pristopili so k pripravi predloga nove metodologije izračuna višine denarnih nadomestil, ki so ga po večkratnih usklajevanjih v letih 2021 in 2022 tudi dokončno uskladili s predstavniki kmetov. Metodologijo, ki prinaša kmetom precej višja denarna nadomestila, so vključili v novo uredbo, saj je Uredbi o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, z 31. decembrom 2022 potekla veljavnost.

Predlog nove uredbe je bil v javni obravnavi od 3. januarja 2023 do 7. februarja 2023. Po javni obravnavi in medresorski uskladitvi, je bila uredba poslana še v presojo na Evropsko komisijo v Bruselj, kar je, glede na to, da so denarna nadomestila državna pomoč, obvezni del postopka sprejemanja nove uredbe. Evropska komisija je predlog uredbe 7. septembra 2023 potrdila. Žal pa kljub vsem izpeljanim postopkom, Vlada RS uredbe še vedno ni potrdila. Po nekaterih informacijah že več kot en mesec čaka na podpis trenutno pristojne ministrice Alenke Bratušek.

Ni odziva

KGZS je 19. oktobra 2023 na Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) naslovila poseben dopis s prošnjo za podpis uredbe. Odgovora na dopis ni bilo, zato je KGZS predstavnike MNVP in MKGP povabila na sestanek s predstavniki kmetov v Strokovnem odboru za VVO, ki je bil 16. novembra 2023. Tudi sestanka se predstavniki pristojnih ministrstev niso udeležili.

Kmetje so globoko razočarani nad neodzivnostjo tako MNVP kot MKGP, saj zaradi tega ostajajo v letu 2023 brez denarnih nadomestil, čeprav so izvajali in upoštevali vse zahteve vodovarstvenega režima in imajo zato zmanjšan dohodek iz kmetijske dejavnosti. Nerazumljivo je, da so bili izpeljani vsi postopki, potrebni za sprejem nove uredbe, vključno s potrditvijo Evropske komisije v Bruslju, pristojna ministrica in Vlada RS pa uredbe ne potrdita. Tako se kršijo določbe Zakona o vodah in s tem povezane pravice kmetov do denarnega nadomestila. Nujno je takojšnje dokončanje postopka in sprejetje uredbe, ki  je ključna za obstoj kmetij na VVO I.

Ne glede na to, da bi z novo uredbo kmetje prejeli višja denarna nadomestila kot do sedaj, pa bi to bila še vedno le začasna rešitev za obdobje petih let, zato zahtevajo od MNVP trajno rešitev v smislu opredelitve dejanskih odškodnin v okviru Zakona o vodah in od MKGP pripravo posebnih intervencij in investicijskih razpisov za kmetije na VVO I.