Težave rejcev domačih živali na širšem območju Primorske, ki jih povzročajo zveri, dosegajo tako raven, da so mnogi kmetje opustili živinorejo, tisti, ki še vztrajajo, pa le bolj ali manj nemočno spremljajo vse pogostejše napade medvedov in volkov nas njihove črede.

Na okrogli mizi v Ajdovščini, ki jo je organizirala Območna enota (OE) Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Nova Gorica, so se tako kmetje kot lovci strinjali, da je stanje nevzdržno in da bo treba bolj konkretno poseči v populacijo zveri.

Kot je uvodoma povedal predsednik OE KGZS Nova Gorica Franc Vodopivec, so okroglo mizo organizirali na pobudo prizadetih kmetov, ki so konec lanskega leta utrpeli večje škode po zvereh. Po drugi strani je izpostavil tudi izgube v lovstvu, ki nastajajo zaradi plenjenja volkov.   

Vse manj možnosti za kmetovanje

Podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Tomažič je izpostavil: »Zaradi nepravilnega gospodarjenja z velikimi zvermi  prihaja v našem prostoru do prevelikih odstopanj, ki motijo življenje, upravljanje in gospodarjenje z naravo.« Spraševal se je, ali bodo še obstajale možnosti za kmetovanje, če se ne ukrepa in populacije zveri ne zmanjša.

Predsednik KGZS Cvetko Zupančič  je ob tem povedal, da se s škodo po zvereh soočajo v precejšnjem delu Slovenije in da je stanje postalo nevzdržno. »Dnevno dobivamo informacije od kmetov, ki jim je volk poklal živali. Število medvedov in volkov je preveliko in da ga je treba zmanjšati na raven iz leta 1990, ko še ni bilo večjih problemov,« je povedal predsednik KGZS. 

Z zaskrbljenostjo porast števila volkov spremljajo tudi kmetijski svetovalci. »Bili smo navdušeni nad tem, kako so se površine ponovno začele obdelovati, kako so se obnavljali pašniki, kmetom smo pomagali širiti živinorejo na tem območju, zdaj pa se sprašujemo, kako naprej,« se sprašuje vodja ajdovske kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije  Marta Koruza.

Volkov in medvedov vse več

Kakšni so statistični kazalniki pri številčnosti zveri na Primorskem je povedal Iztok Koren iz Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). »Dejstvo je, da število medvedov in volkov številčno narašča. Posledično se je lani izrazito povečal tudi obseg škod po volku in medvedu. Na območju Zahodno visoko kraškega lovsko upravljavskega območja sta dva tropa volkov po okrog 5 osebkov, na istem območju pa živi po ocenah ZGS vsaj 100 medvedov.«

Okrogle mize se je udeležil tudi Alojz Marn, ki na ministrstvu za okolje in prostor zadolžen za področje velikih zveri. Izpostavil je, da se je do predlani o odvzemu velikih zveri odločalo na ravni okoljskega ministrstva, od lani dalje pa o tem odloča vlada. Na to področje imajo velik vpliv tudi nekatere nevladne nekmetijske organizacije, ki so npr. letos s tožbo zaustavile izvajanje odloka o odvzemu volkov. Prav tako pa Evropa pričakuje ali zahteva, da Slovenija primerno skrbi za ohranjanje populacije medveda in volka.

Slišali smo tudi izpovedi kmetov, ki so utrpeli škodo po zvereh. Le-ti  so v zvezi z upravljanjem z velikimi zvermi zelo nezadovoljni in kot je slikovito povedal eden izmed rejcev, je rek, da »je volk sit in koza cela v danih razmerah možen le, če volk (namesto koze) požre pastirja«. Rejec govedi z Banjšic Zoran Madon pa je povedal, da potrebe po zaščiti volkov ni, saj volk ni več ogrožen.

Za varno pašo brez ograj

Ob koncu so se tako kmetje kot tudi predstavniki lovskih družin strinjali z nekaterimi sklepi, med drugim da se zmanjša število volkov in medvedov, kmetom je treba omogočiti varno pašo govedi in drobnice, upravljanje z velikimi zvermi je treba prenesti na  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob tem pa ne želijo, da bi se varovanje domačih živali na paši zagotavljalo s pomočjo visokih ograj.