Na seji Območne enote KGZS Nova Gorica so razpravljali tudi o težavah, ki jih imajo kmetje v Ajdovščini

Občina brez dogovora posega v kmetijska zemljišča – zahtevamo spoštovanje, sodelovanje in strokovno usklajenost

Kmetijstvo ni ovira – je partner v razvoju prostora

Kmetje občine Ajdovščina želimo javnost obvestiti o svojih stališčih in težavah, povezanih z urejanjem prostora, vetrozaščitnimi pasovi (mejicami), namakalnim sistemom ter vzdrževanjem osnovne infrastrukture na kmetijskih površinah. Kot odgovorni upravljavci zemlje in hrane ne nasprotujemo razvojnim projektom, ki lahko prispevajo k okoljski odpornosti in trajnostni rabi prostora. Nasprotujemo pa načinu, kako se ti projekti izvajajo – brez usklajevanja, mimo stroke in mimo lastnikov zemljišč.

Vetrozaščitni pasovi: Dobra ideja, slaba izvedba

Občina Ajdovščina je v zadnjem letu začela s sajenjem vetrozaščitnih pasov oz. mejic na območjih, ki so bila v preteklosti komasirana in meliorirana s prispevkom kmetov. Namesto da bi spoštovala obstoječo rabo teh površin, občina sedaj omejevalno posega v dostopne poti in obdelovalne pasove, pogosto brez soglasij in terenskih pregledov.

Kmetje zato zahtevamo:

·       jasne odmike zasaditev vsaj 1 m od parcelnih meja, da razrast ne posega na zasebna zemljišča;

·       odstranitev žičnatih ograj, ki ogrožajo mehanizacijo, prehod divjadi in lov;

·       odstranitev invazivnih rastlin, ki so pognale na preoranih pasovih;

·       pisna jamstva o vzdrževanju mejic po izteku projektnega obdobja;

·       ureditev služnosti dostopa do mejic, saj trenutno občina mejice ograjuje, izvajalci zasaditve pa vozijo po sosednjih zasebnih zemljiščih;

·       ureditev statusa poljskih poti in označitev s tablami z napisom: “Poljska pot – Uporaba na lastno odgovornost”;

·       vključenost v načrtovanje namakalnega sistema, predvsem za območja, ki so bila brez utemeljitve izključena, na način da se oblikuje konzorcij uporabnikov; • vzpostavitev registra jarkov po namembnosti (melioracijski jarki, vodotoki, meteorna voda, kanalizacija), da ne bomo plačevali za vzdrževanje tujih vodotokov;

·       ureditev struge reke Vipave, ki zaradi zaraščenosti ogroža kmetijska zemljišča in dostopne poti.

Skupaj za trajnosten razvoj: Dialog, ne narek

Občino pozivamo k spremembi odnosa do kmetijstva: ne kot ovire, temveč kot ključnega partnerja pri upravljanju prostora. Kmetje smo pripravljeni sodelovati, vendar pričakujemo spoštovanje, pravno varnost in strokovno usklajevanje. Sodelovanje ni enosmeren proces. Če želimo trajnostno prihodnost, jo lahko dosežemo samo skupaj – z odprtim dialogom in zavedanjem, da je kmetijsko zemljišče več kot samo prostor – je vir hrane, identitete in prihodnosti.