Kmetijstvo mora biti nacionalni interes prihodnje vlade

Kmetijstvo mora biti nacionalni interes prihodnje vlade

Delo organov KGZS, Glasilo Zelena dežela  | 
Predsednik KGZS Cvetko Zupančič o delu zbornice

Predsednik KGZS Cvetko Zupančič o delu zbornice

Pogovor s predsednikom KGZS Cvetkom Zupančičem o delu zbornice in položaju kmetijstva v Sloveniji

Kako bi na kratko ocenili delo zbornice v letu 2019?

Poleg rednega dela in tekočega poslovanja se vsako leto pojavijo tudi teme, ki izstopajo. Tako so v kmetijstvu leto zaznamovale prve razprave o novi skupni kmetijski politiki po letu 2020. Govorili smo tudi o resoluciji o hrani, ki naj bi omogočila izvajanje vseh kmetijskih politik, čeprav se bo razprava o tem razživela šele, ko bomo začeli govoriti o ključnih ukrepih. Veliko smo se ubadali tudi s posledicami podnebnih sprememb, kot so neurja, toča, erozija in poplave, še posebej ob reki Dravi, ki so odnesle veliko rodovitne zemlje.

Leto 2019 so zaznamovale tudi zveri, predvsem povečanje števila napadov volkov na domače živali. Zbornica je že pred tem opozarjala na neustrezno upravljanje z zvermi vsa pristojna ministrstva, vendar ustreznega odziva ni bilo. Kmalu smo ustanovili delovno skupino za reševanje teh težav, ki je oblikovala kar nekaj zahtev do vlade oziroma državnih organov. Posledica je bila sprejetje interventnega zakona o odstrelu volkov in medvedov, ki je bil kasneje tudi uresničen. Ker pa je bil to enkraten zakon, drugih ustreznih rešitev pa še ni, bo verjetno zbornica prek državnega sveta predlagala nov interventni zakon o odstrelu. Tako bomo spet iskali izhod v sili in poskušali rešiti težave, ki so se nakopičile zaradi preštevilčnosti zveri v slovenskem prostoru.

Sodelovali smo tudi pri pripravi treh zakonov s področja zemljiške politike. Ta je zelo pomembna predvsem za kmetije, ki so v razvoju in bi rade dosegle kaj več, za kar rabijo zemljo. Želimo, da bi s temi ukrepi spodbudili predvsem mlade, da bi se pogosteje odločali za prevzem kmetije in da bi v kmetijstvu videli svojo prihodnost ter priložnost. Žal so z odstopom vlade aktivnosti pri sprejemanju zakonskih sprememb zastale.

Kaj pa nas čaka v letu 2020?

Zagotovo nadaljevanje iskanja pravih usmeritev za novo skupno kmetijsko politiko. Dejstvo je, da bo evropskih sredstev za kmetijstvo manj zaradi izstopa Velike Britanije in od naših pogajalcev je odvisno, kako uspešni bodo pri pripravljanju finančnega razreza evropskih kmetijskih sredstev. Naš pogajalec v Bruslju je vlada, zato jo moramo, tudi zaradi tega, čim prej dobiti, ker je verjetnost, da bodo bolj uspešni, potem večja.

Dejstvo je tudi, čeprav si tega ne želimo, da bomo letos verjetno občutili še kakšno posledico sprememb. Pomembno je, da smo nanje pripravljeni in eden od ukrepov so tudi zagotovljena sredstva za sofinanciranje kmetijskih zavarovanj, saj se je to doslej pokazalo kot eden boljših načinov blaženja posledic naravnih nesreč.

Predvidevamo tudi, da se bodo spomladi, ko se živina vrne na pašnike, spet pojavili napadi zveri. In takrat bomo spet postavljeni pred dejstvo, da rabimo dolgoročnejšo rešitev te težave.

Kako bi ocenili vlogo in delovanje ostalih dejavnikov oziroma ustanov v kmetijstvu?

Moja ocena je, da so se ministri in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki so bili na tem položaju v minulih letih, trudili in skušali ustrezno reševati zadeve. Vendar se je večkrat pokazalo, da so v svojih prizadevanjih osamljeni, saj ministrstva znotraj vlade ne delujejo usklajeno. Težave v kmetijstvu so širše narave in zajemajo področja več ministrstev, kot so okolje, finance, delo in družina ter druge. Zato bi bilo nujno, da vlada prepozna kmetijstvo kot nacionalni interes oziroma kot panogo posebnega pomena. To pomeni, da bi moral predsednik vlade prevzeti usklajevanje med posameznimi ministrstvi, da bi bila ta ministrstva sposobna sprejeti bistveno več dogovorov v korist kmeta in celotnega podeželja. Ne pozabimo, da podeželje ni samo kmetijstvo in pridelava hrane, temveč igra pomembno vlogo pri poseljenosti in vzdrževanju krajine.

Zavedati se moramo, da je vloga zbornice predvsem zastopanje interesov njenih članov v družbi, uresničevanje ciljev skupne kmetijske politike in promocija kmetijstva. Na drugi strani pa imamo zadružni sistem, ki je namenjen zastopanju poslovnih interesov kmetov in bi moral odigrati pomembno vlogo pri povezovanju med kmeti in potrošniki. Moral bi povezati kmete v sistem, ki bi bil sposoben trgu ponuditi večje količine domačih pridelkov in izdelkov ter izboriti večje odkupne cene, hkrati pa zaradi povezanosti zagotoviti nižje nabavne cene materiala. Zakaj do tega še ni prišlo, ne vem, vem pa, da naša pobuda o boljšem sodelovanju slovenskih kmetov, posrednikov in trgovine ni naletela na odprta ušesa. Kot kaže, nekaterim ustreza trenutno stanje, ki pa za kmeta ni dobro.

Kako ocenjujete delo zbornice v minulih osmih letih?

Kot uspeh lahko štejem to, da smo dejansko postali reprezentativna organizacija kmetov in da smo izgubili neke vrste politični predznak ter postali neodvisni od dnevne politične volje. Hkrati smo postali zanimivi za politiko v strokovnem smislu, saj se nas vedno vpraša za mnenje, ko se sprejema pomembne odločitve v kmetijstvu. In to je zame tista prava vloga, ki naj bi jo imela zbornica: da predstavi stališče kmetov tako vladi, državnemu zboru kot drugim odločevalcem v slovenski družbi. Želim si, da bi tako ostalo še naprej in da bi le-ti naše stališče upoštevali.

Prav tako mora zbornica ostati še naprej predstavnica in zagovornica interesov vseh kmetov, da ohranimo medsebojno solidarnost, da vsakomur privoščimo normalno življenje na podeželju in tudi razvoj. Ne smemo biti egoistični in gledati samo nase. Zbornica sedaj ima to širino in usmeritev, da opravlja to poslanstvo.

Na drugi strani pa to pomeni, da je lahko zaradi tega usklajevanje teh interesov zelo težko in rabi nekaj več časa ter ogromno energije. A je vredno, če želimo obdržati kmetije, ki pridelujejo hrano, ki se želijo širiti in so konkurenčne na trgu. Obdržati pa moramo tudi tiste tradicionalne manjše kmetije v hribih, kjer je kmetovanje veliko težje. Zbornica je reprezentativna in močna organizacija, ki je sposobna uskladiti ta nasprotja in jih združiti v skupni interes kmetijstva. In to nam priznajo tudi drugi.

Kako zagotoviti strokovnost zbornice?

Za zagotavljanje strokovnosti naših storitev je zelo pomembno to, da smo uspeli tudi zakonsko opredeliti položaj in vlogo javne službe kmetijskega svetovanja. Zakon o kmetijstvu je namreč tista podlaga, ki določa vlogo zbornice kot nosilca strokovnih svetovalnih storitev. Hkrati pa je potrdil, da je sistem svetovalnih storitev, ki poteka prek zbornice, dober in da deluje. To nam priznavajo tudi v tujini. Je tudi dobra osnova za nadgradnjo kakovosti teh storitev, predvsem pri prenosu znanja na kmetije.

Pogoj za to pa je urejeno financiranje izvajanja teh storitev. Želim si, da bi vlada spoznala, da je denar za izvajanje kmetijskega svetovanja dobro naložen denar. S tem se ohranja slovensko podeželje in hkrati omogoča učinkovito črpanje evropskih sredstev.

Kaj pa načrti o gozdarskem svetovanju?

Vsekakor si želimo tudi nadgraditi in povečati gozdarsko svetovanje, saj se je pokazalo, da lastniki gozdov rabijo vse več svetovanja, predvsem pri trženju in izobraževanju. Vse pogosteje se namreč lastniki zaradi pomanjkanja ustreznih znanj,  izobraževanj in opreme ne želijo ukvarjati z gozdom in za to najemajo zunanje izvajalce. To pa stane in lastnik gozda od lesa iztrži bore malo. Zato bi radi lastnikom gozdov pri tem pomagali, da bi marsikatero storitev, ki jo sedaj najemajo, lahko opravili sami in s tem tudi več iztržili od gozda. Ne gre samo za trenutni zaslužek. Prav tako je treba lastnike gozdov dodatno izobraziti, kako ohraniti in primerno vzdrževati gozd, da ga ohranimo tudi za zanamce.

A ni vse odvisno samo od zbornice, temveč bo moralo podobno razmišljati tudi ministrstvo in ustrezno podpreti tovrstne storitve. Izkušnje nas učijo, da vrsta naravnih nesreč v gozdovih, kot so žledolom, vetrolom, erozije, in vse večja liberalizacija trga, ki je tudi delno posledica teh nesreč, puščajo negativne sledi na tem naravnem bogastvu. Te so vidne že sedaj, kaj bo šele čez dvajset let. Zato je zadnji čas, da ustrezno ukrepamo.

Volitve organov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije

Kaj o šestih volitvah v organe zbornice, ki bodo letos maja, meni sedanji predsednik zbornice?

»Maja letos bo zbornica praznovala dvajset let obstoja in takrat bodo tudi volitve  v organe zbornice. Ne sme nam biti vseeno, kdo in kako bo vodil največjo kmetijsko organizacijo pri nas. Zato želim, da se člani zbornice vključite v postopke volitve. Naj si bo to kot kandidati, če se čutite za to sposobni, ali pa da na volitvah oddate svoj glas za tiste, za katere menite, da so najbolj primerni. Izberite tiste, ki bodo dostojno in dobro vodili zbornico prihodnja štiri leta ter ustrezno zastopali vaše interese. Še enkrat vas pozivam, da maja pridete na volišča in izberete ljudi, ki bodo delali v skupnem interesu razvoja kmetijstva in podeželja!«

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri