Kmetija – dom, družina, delo

Kmetija – dom, družina, delo

Dopolnilne dejavnosti, Gospodarjenje  | 
Kmetija –  dom, družina, delo

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani med 14. in 16. majem potekajo Dnevi medgeneracijskega sožitja. V sklopu strokovnega programa je bila 15. maja v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije izvedena okrogla miza Kmetija – dom, družina, delo.

Ključne besede: Kmetijstvo, dopolnilne dejavnosti, Dnevi medgeneracijskega sožitja

 

 

 

Kako ohranjati živo podeželje, kako ustvarjati nova delovna mesta, kako povečati prehransko varnost, kako zmanjševati ogljični odtis, kako ohraniti vitalnost in kako ustvariti primerno okolje za družinsko življenje so vprašanja, na katera so iskali odgovore državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule in  Barbara Lombar z Zveza slovenske podeželske mladine. Ali je rešitev kmetija, je goste spraševala Andreja Krt Stopar, vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS, ki je dogodek tudi povezovala.

Kmetijstvo je treba imeti rad

Da se življenje na kmetiji precej razlikuje od življenja v mestu, je poudarila Irena Ule, moraš pa imeti rad kmetijo in potem je vse skupaj precej lažje. Skozi življenje jo vodi očetova misel, da moraš že v mladosti misliti, kako boš živel v starosti. Tako je na kmetijah pomembno pravi čas predati gospodarjenje mladim, ki se jih pri idejah oblikovanja vizije prihodnosti kmetije ne sme ovirati. Starejša generacija mora biti pri tem zgolj v oporo in pomoč.

Živeti na kmetiji je prednost

Živeti na podeželju in delati na kmetiji je lahko največji dar, pa meni Barbara Lombar, ki je aktivno vključena v lokalno skupnost in deluje kot prostovoljka v Zvezi slovenske podeželske mladine. Lombarjeva prav tako meni, da imajo otroci rojeni na kmetiji kar precejšno prednost v smislu medgeneracijskega bivanja, prenosa znanj, spoznavanja narave in njenih zakonitosti. Kot slabost je izpostavila finančno odvisnost. Namreč denar na kmetiji ima in z njim razporeja gospodar. Sama hodi v službo, delo na domači kmetiji jo sprošča in ji pomeni veliko. Veseli jo vse večje zavedanje širše javnosti, kako pomembno je kmetijstvo.

Številne možnosti razvoja kmetije

Razvoj kmetije je odvisen predvsem od ljubezni, ki jo do kmetije in kmetovanja prenašajo starši, je izpostavil Cvetko Zupančič. V kmetijstvu brez fizičnega dela ne gre in prednost bivanja na kmetiji je gotovo povezanost, ki jo tovrstno delo zahteva. V preteklosti, ko se je rojevalo več otrok, je bila izbira, kdo ostane doma, precej lažja. Danes je otrok manj, zato je še toliko bolj pomembno, da se za kmetijstvo otroke navduši in se kmetija ob pravem času preda naprej. Je pa sobivanje v velikih družinah z več generacijami lahko naporno predvsem za tistega, ki se na kmetijo primoži ali priženi.

Kljub vsemu je v današnjem času življenje na kmetiji lahko zelo lepo. Kmetijstvo temelji na skupni kmetijski politiki, ki zagotavlja stabilnost. Zaradi odprtih mej je dostopna hrana po zelo nizki ceni, zato je kmetijam težko biti konkurenčen. A živimo v času, ko je treba iskati nove in nove prodajne poti, saj se odpirajo številne možnosti razvoja kmetije. Dopolnilne dejavnosti so tiste, ki omogočajo dodaten zaslužek na kmetiji in prijetno medgeneracijsko sobivanje. Predvsem z vidika celostnega pogleda na potencial posamezne kmetije ter pomoč pri razvojni viziji kmetije je pomembna vloga Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in javne službe kmetijskega svetovanja.

Kmetija, dom, družina, delo, zaslužek in prosti čas

O pomenu družine ter medčloveških odnosov na kmetiji je spregovorila Tanja Strniša. Izrazila je občudovanje nad povezanostjo družin na kmetijah ter medgeneracijskem povezovanju, kar je temelj uspešne kmetije. Ob tem je poudarila številne aktivnosti, ki jih država izvaja za večje zavedanje o pomenu lokalne hrane.

Udeleženci okrogle mize niso mogli mimo problema vse večje populacije divjih zveri, ki ovirajo odprtost in gibanje na podeželju. Kmetje so tako prisiljeni njive ograditi, živali zapirati v notranje prostore ter tako postajajo tudi zaradi osebne varnosti vedno bolj odvisni od prevoznih sredstev.

»Kmetija je dom, družina, delo, a mora biti tudi zaslužek in prosti čas,« meni Janez Beja, kmet in eden od obiskovalcev okrogle mize. »Ko bodo otroci videli zaslužek, ki ga kmetija prinaša, in prosti čas, ki ga kmetija mora dopuščati, je to lahko čudovita zgodba. Takrat delovno mesto drugje in kmetovanje ne bosta šla več skupaj. Biti v službi od osmih do petih  in kmetovati postaja vedno bolj nemožno.«

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trenutno ni aktualnih vsebin!

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri