Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek, Andrej Hribar, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Sindikat kmetov Slovenije (SKS) opozarjata, da kmet ni razlog za podražitve hrane. Kljub zahtevni sezoni in višjim stroškom pridelave se cene številnih kmetijskih proizvodov pri pridelovalcih znižujejo.

Ključne besede: hrana, podražitve, kmet, odkupne cene

Cene številnih kmetijskih proizvodov pri pridelovalcih se znižujejo

 Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in tržnih poročilih Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) se cene številnih kmetijskih proizvodov pri pridelovalcih znižujejo. V primerjavi z letom prej se je cena mleka znižala za skoraj 25 odstotkov, krompirja za 6,2 odstotka, sadja za 7,9 odstotka, prašičev za 14,2 odstotka, goveda pa za 8,4 odstotka.

 Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek je poudaril, da se odkupne cene kmetijskih pridelkov znižujejo, zato se odgovornost za napovedane podražitve hrane ne sme pripisati slovenskim kmetom. Gibanje cen pri kmetu ne upravičuje višjih maloprodajnih cen – nasprotno, ob nižjih odkupnih cenah bi morale biti nižje tudi cene za potrošnike: »Morebitni strahovi in napovedi dražjih cen hrane zagotovo ne izvirajo od kmetov.«

 Pri prašičih cena nižja za 14,2 odstotka

Pri prašičih je primerjava 36. tedna pokazala 14,2-odstotno znižanje cene za 100 kilogramov mesa v Sloveniji v primerjavi z enakim obdobjem lani. Na ravni Evropske unije je bil padec cen 16,4 odstotka, pri S-razredu prašičjega mesa pa 15,6 odstotka.

 Nižje tudi cene goveda

Pri govedu so se cene avgusta 2026 glede na avgust 2025 znižale za 1,58 do 16,84 odstotka, odvisno od kategorije.

 Pri kravah je bilo znižanje 16,84 odstotka, pri telicah 1,58 odstotka, pri bikih, starih od 12 do 24 mesecev, 6,29 odstotka, pri bikih, starejših od 24 mesecev, 4,76 odstotka, pri moških kastriranih živalih pa 11,52 odstotka. Povprečno znižanje cen navedenih kategorij je znašalo 8,40 odstotka.

 Andrej Hribar iz kmetije Žabje z Brda pri Domžalah, ki ima okoli 80 glav govedi, je  povedal, da so v zadnjih treh mesecih odkupne cene mesa padle za okoli 40 odstotkov, pri mleku pa zadnjem letu za okoli 25 odstotkov: »Moti me to, da slovenski kmetje že leta prodajamo svoje proizvode po nižjih cenah kot vse naše sosednje države. Če je nemški kmet meso prodal 30 odstotkov dražje kot jaz, me zanima, zakaj pride na naše trgovske police uvoženo meso za nižjo ceno kot slovensko."

 Od pšenice do kruha: cena kmetijskega proizvoda je le del končne cene

Sredi junija 2026 je bila odkupna cena pšenice pri pridelovalcu okoli 223 evrov za tono oziroma 0,22 evra za kilogram. Kmet torej za kilogram pšenice prejme približno 22 centov.

Za primerjavo: po zadnjem objavljenem letnem podatku SURS je bila povprečna drobnoprodajna cena kilograma kruha v Sloveniji v letu 2025 3,84 evra.

 To pomeni, da je bil kilogram kruha približno 17-krat dražji od kilograma pšenice. Pri tem razlike seveda ni mogoče razumeti kot maržo, saj so med pridelavo pšenice in prodajo kruha še stroški mletja, proizvodnje, energije, dela, embalaže, transporta, trgovine in DDV.

 »Lansko leto je bila povprečna cena kilograma kruha 3,84 EUR, kmet pa od tega dobi, ne boste verjeli, okoli 20 centov.  80 % je v tem kruhu moke oziroma pšenice – in če bi kmet dobil 30 centov, bi bili že zadovoljni,« je povedal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak. Opozoril je tudi na vse težji gospodarski in psihološki položaj slovenskih kmetov, ki se soočajo s posledicami naravnih nesreč, naraščajočimi stroški pridelave in hkratnim občutnim padcem odkupnih cen. Zaradi vse težjih razmer se mladi vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij, nekateri kmetje pa so zaradi pomanjkanja sredstev prisiljeni prodajati tudi plemensko živino. »Trenutna situacija v slovenskem kmetijstvu je najhujša v zgodovini Slovenije,« je povedal.

 Kmet ni razlog za podražitve hrane

Podatki o odkupnih cenah jasno kažejo, da se cene številnih kmetijskih proizvodov pri pridelovalcih znižujejo. To pomeni, da kmet ni razlog za podražitve hrane. KGZS in Sindikat kmetov Slovenije zato pozivata, da se pri razpravah o cenah hrane ne išče odgovornosti pri kmetu, temveč se pregleda celotna prehranska veriga in način oblikovanja končne cene hrane.