Udeleženci strokovne ekskurzije na območju Prekmurja

Radenci so junija postali osrednje prizorišče evropskega kmetijskega svetovanja, saj je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v sodelovanju z mednarodno mrežno SEASN gostila vodilne strokovnjake iz najpomembnejših evropskih svetovalnih mrež. Srečanje je bilo namenjeno iskanju odgovorov na ključne izzive sodobnega kmetijstva, pri čemer so razpravljavci največ pozornosti posvetili nujnosti vseživljenjskega učenja svetovalcev, uvajanju modernih metod svetovanja, večjemu opolnomočenju in vključevanju žensk na kmetijah ter učinkovitemu medgeneracijskemu prenosu znanja in lastništva. Intenzivne razprave so obrodile konkretne usmeritve, ki so strnjene v ključnih sporočilih konference.

Ključne besede: Radenci, mednarodna konferenca, KGZS, IALB, EUFRAS, SEASN

Avtor: Igor Hrovatič

Evropsko kmetijstvo se nahaja na prelomni točki. Brez odločnih in usklajenih ukrepov bodo ključni strukturni izzivi – staranje nosilcev kmetij, odseljevanje mladih iz podeželskih območij, nezadostna vključenost žensk ter otežen medgeneracijski prenos kmetij – resno ogrozili dolgoročno odpornost, konkurenčnost in trajnost evropskega kmetijstva.

Mreže IALB, EUFRAS in SEASN poudarjajo, da mora prihodnja Skupna kmetijska politika (SKP) za obdobje 2028–2034 postaviti generacijsko prenovo, enakopravno vključevanje mladih in žensk ter krepitev sistemov znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS) v samo središče svojih prioritet.

Generacijska prenova ni zgolj vprašanje zamenjave generacij, temveč temeljni pogoj za prihodnost evropskega prehranskega sistema, vitalnost podeželja in doseganje zelenega ter digitalnega prehoda. Mladi potrebujejo stabilne in predvidljive pogoje za vstop v kmetijstvo: dostop do zemlje, financiranja, pravičnih trgov in kakovostnih javnih storitev na podeželju.

Posebno pozornost je treba nameniti tudi vlogi žensk v kmetijstvu. Ženske ostajajo prepogosto premalo vidne v lastniških strukturah in procesih odločanja, čeprav so ključne nosilke inovacij, diverzifikacije dejavnosti in socialne odpornosti podeželskih skupnosti. Prihodnja SKP mora vključevati ciljno usmerjene ukrepe za njihovo opolnomočenje, večjo zastopanost in boljše pogoje za podjetniški razvoj.

Enako pomembna je krepitev svetovalnih sistemov. Neodvisne, strokovne in dostopne svetovalne službe so ključni posredniki znanja, inovacij in sprememb. Za uspešno podporo kmetom v obdobju transformacije potrebujejo dolgoročno stabilno financiranje ter dodatne kompetence na področju mentorstva, facilitacije, upravljanja konfliktov, psihosocialne podpore in medgeneracijske komunikacije.

Prenos kmetije ni zgolj ekonomski ali pravni proces – je predvsem človeški proces. Uspešen prenos zahteva zaupanje med generacijami, odprt dialog znotraj družin, medsebojno razumevanje ter spoštovanje znanja in izkušenj starejših generacij. Starejši kmetje morajo biti prepoznani kot ključni nosilci znanja, mlajši pa morajo prejeti podporo, mentorstvo in zaupanje za prevzem odgovornosti.

Mreže IALB, EUFRAS in SEASN zato pozivajo evropske institucije, nacionalne vlade in vse relevantne deležnike, da v okviru nove SKP 2028–2034 sprejmejo ambiciozne in usklajene ukrepe za:

·       pospešitev generacijske prenove,

·       izboljšanje položaja mladih prevzemnikov,

·       opolnomočenje žensk v kmetijstvu,

·       krepitev svetovalnih sistemov kot temelja AKIS,

·       ter spodbujanje medgeneracijskega dialoga in prenosa znanja.

Le s celostnim pristopom bo mogoče zagotoviti odporne kmetije, močne podeželske skupnosti ter konkurenčno in trajnostno evropsko kmetijstvo.

Sporočilo je jasno:
Brez mladih in žensk ni prihodnosti evropskega kmetijstva.
Brez močnih svetovalnih sistemov ni uspešne preobrazbe.
Brez zaupanja, dialoga in prenosa znanja med generacijami ni uspešne generacijske prenove.