Predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so se danes sestali s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za finance. Na delovnih srečanjih so obravnavali vrsto aktualnih vprašanj, ki pomembno vplivajo na delovanje slovenskih kmetij, ter predstavili predloge za izboljšanje razmer.

Na srečanju z Ministrstvom za okolje in prostor je KGZS izpostavila problematiko upravljanja z velikimi zvermi in vse večjo škodo, ki jo povzročajo napadi na pašne živali. Opozorila je, da se zaradi vedno večjih tveganj ponekod že opušča paša na planinah, kar ogroža ohranjanje kulturne krajine in tradicionalnega pašništva. Sogovorniki so obravnavali tudi pripravo Nacionalnega načrta za obnovo narave, problematiko vodovarstvenih območij, protipoplavno zaščito Savinjske doline, vrednotenje nepremičnin v razlastitvenih postopkih, vprašanje bonitetnih točk, razvoj akvakulture ter izvajanje nitratne uredbe.

Na sestanku z Ministrstvom za notranje zadeve je KGZS opozorila na potrebo po učinkovitejšem varovanju kmetov, njihovega premoženja, pridelkov in živine ter izpostavila pomen večje varnosti na podeželju. Obravnavali so tudi vprašanje javnega naročanja hrane za javne prehranske obrate in možnosti za večjo vključitev lokalno pridelane hrane s pobudo o možnosti naročene pridelave pred novo vegetacijo in izboljšano organizacijo na obeh straneh – pri naročniku – dobre prakse skupnih naročil in dostave ter odprave birokratskih ovir.

Na srečanju z Ministrstvom za finance je KGZS predstavila predloge za izboljšanje davčnega in poslovnega okolja za slovenske kmetije. Med njimi so pavšalna obdavčitev prve stopnje predelave, odprava neenakosti v zvezi z normiranimi odhodki za kmečke zavarovance, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji, uvedba t. i. turističnega evra za območja z omejenimi dejavniki ter ureditev pobota davčnih obveznosti. Posebno pozornost so namenili tudi evropski uredbi CBAM, pri čemer je KGZS izrazila podporo prizadevanjem držav članic za prestavitev začetka izvajanja uredbe oziroma izvzetje gnojil iz njenega področja uporabe.

Na vseh treh srečanjih je KGZS poudarila, da slovensko kmetijstvo potrebuje predvidljivo zakonodajno okolje in učinkovite rešitve za izzive, s katerimi se kmetje soočajo v praksi. Ob tem je izpostavila pomen rednega dialoga med državo in predstavniki kmetov, saj je le s sodelovanjem mogoče oblikovati ukrepe, ki bodo prispevali h konkurenčnemu, odpornejšemu in trajnostnemu slovenskemu kmetijstvu.