Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je evropski poslanki Romani Tomc simbolno predala pobudo za spremembo evropske zakonodaje na področju označevanja izvora živil po vzoru nedavno sprejete evropske ureditve za med. Pobudi se zato pridružuje tudi Čebelarska zveza Slovenije. Naslovljena bo tudi na Evropsko komisijo in države članice EU, zahteva pa konec ohlapnim oznakam porekla ter uvedbo jasnih in preglednih informacij o izvoru vseh sestavin v predelanih živilih.

Ključne besede: poreklo, pobuda, hrana

Jasnejše informacije o izvoru sestavin v predelanih izdelkih

Trenutna ureditev omogoča, da so številni mešani izdelki – od hrenovk, salam, burgerjev in paštet do pic, sadnih jogurtov, sirov iz mešanega mleka in gotovih jedi – označeni zgolj s splošnimi navedbami, ki potrošniku ne razkrivajo dejanskega izvora surovin. KGZS predlaga model, ki je bil pred kratkim uspešno sprejet za med: natančno navajanje držav porekla po masnih deležih.

Namesto splošne oznake »EU/zunaj EU« bi bilo tako pri hrenovki jasno zapisano, da izdelek vsebuje denimo 80 odstotkov svinjine iz Slovenije in 20 odstotkov govedine iz Italije. Pri sadnem jogurtu bi bilo navedeno poreklo mleka in sadja, pri pici izvor sira, šunke in paradižnikove omake, pri siru iz mešanega mleka pa deleži in poreklo posamezne vrste mleka. Potrošnik bi tako že na embalaži natančno videl dejansko poreklo glavnih sestavin izdelka.

Poreklo hrane kot vprašanje javnega zdravja in prehranske suverenosti

Pobuda poudarja, da lokalna pridelava za lokalno potrošnjo dolgoročno krepi javno zdravje, prehransko varnost in lokalno gospodarstvo. Trenutna evropska zakonodaja, zlasti Uredba 1169/2011 in Izvedbena Uredba (EU) 2018/775  po oceni KGZS potrošnikom pogosto ne omogoča dovolj jasnega vpogleda v dejanski izvor surovin, saj so številni izdelki označeni zgolj s splošnimi navedbami, kot je »EU/zunaj EU«. Tako potrošniki ne vedo, da posamezne surovine prihajajo tudi iz tretjih držav, kjer veljajo drugačni oziroma manj strogi standardi glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, hormonskih pripravkov in antibiotikov.

To po mnenju KGZS neposredno vpliva na zdravje evropskih potrošnikov ter hkrati postavlja evropske kmete in živilskopredelovalno industrijo v neenakopraven konkurenčni položaj.

Glavne zahteve pobude

KGZS v pobudi predlaga:

• navedbo vseh sestavin po državi izvora v padajočem utežnostnem vrstnem redu z uporabo dvočrkovnih ISO kod;
• poudarjen tisk za sestavine iz tretjih držav, ki ne dosegajo strogih evropskih okoljskih in zdravstvenih standardov, podobno kot danes velja za označevanje alergenov;
• večjo transparentnost trgovskih blagovnih znamk, kjer potrošnik pogosto ne more izvedeti niti izvora niti proizvajalca živila;
• uvedbo digitalne sledljivosti v primerih hitrega menjavanja dobaviteljev surovin;
• zavezujoče označevanje izvora sestavin tudi na jedilnikih ponudnikov hrane v gostinstvu.

Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek je ob predaji pobude poudaril: »Potrošniki imajo pravico vedeti, od kod prihaja živilo, ki ga kupujejo, in ali so v njem slovenske sestavine. Jasnejše označevanje bo povečalo transparentnost, zaupanje in povpraševanje po varni, lokalni hrani.«

Evropska poslanka Romana Tomc je povedala, da sta prehranska varnost in večja samooskrba v trenutnih geopolitičnih razmerah med ključnimi temami evropske politike. Ob tem je opozorila na pomen zmanjševanja odvisnosti od tretjih držav ter izrazila podporo pobudi za bolj transparentno označevanje porekla hrane v EU: »V Evropi se danes vse bolj zavedamo, kako pomembni sta prehranska varnost in manjša odvisnost od tretjih držav. Zato sem ponosna, da lahko podpremo pobudo, ki potrošnikom prinaša več transparentnosti in zaupanja ter hkrati povezuje evropski prostor.«

Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki je spomnil na uspeh Slovenije pri spremembi evropske zakonodaje na področju označevanja porekla medu. Noč je poudaril, da je uvedba enotnega evropskega označevanja porekla medu eden največjih dosežkov slovenskega čebelarstva na evropski ravni. Ob tem je izrazil prepričanje, da je mogoče podoben model transparentnega označevanja uvesti tudi za druga živila. Izpostavil je pomen ozaveščenosti potrošnikov in njihove pravice do informirane izbire hrane: »Če smo lahko uspeli pri medu, verjamem, da lahko podobno ureditev dosežemo tudi za vso ostalo hrano. Potrošnik mora vedeti, od kod hrana prihaja, in se na podlagi tega odločiti, kaj bo kupoval in jedel.«

Od 14. junija letos bo namreč v EU obvezno navajanje vseh držav porekla medu po deležih v mednih mešanicah. Namesto dosedanjih splošnih oznak, kot je »mešanica medu iz EU in držav zunaj EU«, bo moral biti na embalaži jasno naveden delež medu iz posamezne države. Potrošnik bo tako lahko natančno videl, ali izdelek vsebuje denimo 70 odstotkov medu iz Slovenije, 20 odstotkov medu iz Madžarske in 10 odstotkov medu iz Kitajske.

Ohranjanje evropskega kmetijstva

KGZS poudarja, da sta strateška avtonomija Evrope in dolgoročna prehranska varnost mogoči le ob poštenem in preglednem sistemu označevanja hrane. Jasne informacije o poreklu sestavin bi po njihovem mnenju okrepile kakovost proizvodov, spodbudile povpraševanje po lokalni hrani, ohranile podeželsko gospodarstvo ter zagotovile bolj pošteno konkurenco na evropskem trgu ter možnost izbire v luči ustvarjanja dolgoročnega zdravja.