Skupna kmetijska politike obvezuje kmete, ki imajo več kot 15 ha ornih zemljišč, da zagotavljajo površine z ekološkim pomenom (PEP) na vsaj  5 odstotkih ornih zemljišč. Te površine so namenjene zagotavljanju biotske raznovrstnosti in ne smejo biti uporabljene za proizvodne namene.

Ključne besede: OOTT, površine z ekološkim pomenom

V Sloveniji smo za zagotavljanje površin z ekološkim pomenom iz nabora ukrepov, ki jih določa predpis, izbrali izvajanje prahe, površine s kmetijskimi rastlinami, ki vežejo dušik in površine pod naknadnimi posevki ali pod travno rušo. Od leta 2018 je kot PEP na voljo tudi praha za medonosne rastline. Nova pravila SKP,  ki se bodo začela izvajati prihodnje leto, v okviru zahtev pogojenosti predvidevajo, da morajo na kmetijskih gospodarstvih z več kot 10 ha ornih zemljišč, zagotoviti 4–odstotni delež površin namenjen za neproizvodne površine in elemente.

Slovenija ima po podatkih OECD najmanj njivskih površin na prebivalca v EU (850 m2), zato Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije meni, da je je s stališča prehranske varnosti upravičena zahteva po zmanjšanju obsega površin OOTT in prahe. V prahi je bilo v letu 2021 okrog 1.200 ha površin, od tega okrog 550 ha za zagotavljanje zahtev zelene komponente (površine z ekološkim pomenom), obseg OOTT v letu 2021 pa je bil skoraj  21.000 hektarjev.

KGZS se zaveda pomena ohranjanje okoljsko občutljivega trajnega travinja  (OOTT) in zagotavljanja površin z ekološkim pomenom na kmetijah. KGZS meni, da se okoljski standardi pri izpolnjevanju pravil kolobarjenja ne znižujejo, saj v Sloveniji z izjemo nekaj območij z nekoliko intenzivnejšim kmetijstvom drugod  povečini prevladuje velika pestrost kulturne krajine, ki nudi življenjski prostor žuželkam, pticam in drugim prostoživečim živalim.