Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) že več let opozarja na nujnost sprememb pri upravljanju populacije volkov v Sloveniji. Volk, ki je bil dolga leta strogo zaščiten, je zaradi eksponentne rasti populacije in povečanih konfliktov (pogosti napadi na domače živali, gospodarska škoda, opuščanje kmetovanja in strah med prebivalci podeželja) postal predmet razprav na evropski in nacionalni ravni.

Ključne besede: KGZS, volk, upravljanje z volkom

Avtor: Lojze Gluk, KGZS

Zaradi velikih problemov se je ob nedavni spremembi evropske zakonodaje odprla možnost za bolj prilagojeno upravljanje tudi v Sloveniji.

KGZS po spremembah na ravni EU opozarja na posledično neprilagojeno slovensko strategijo, zastarele smernice za upravljanje ter takojšnjo nujno spremembo Uredbe o zavarovanih prosto živečih vrstah.

Po spremembi Bernske konvencije (Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva) decembra 2024 in potrditvi spremembe varstvenega statusa volka iz strogo zaščitenega v zaščitenega (prehod iz Priloge IV v Prilogo V Direktive o habitatih), je Evropski parlament 8. maja 2025 omogočil državam članicam večjo prožnost pri upravljanju.

Slovenska vlada je maja 2025 sprejela novo Strategijo ohranjanja in upravljanja volka ter Akcijski načrt za obdobje 2025–2034. Dokumenta opredeljujeta ukrepe za dolgoročno ohranjanje populacije volka in zmanjševanje konfliktov z ljudmi. Kljub temu je KGZS opozorila, da trenutna strategija ne upošteva sprememb evropske zakonodaje in Bernske konvencije, ne vključuje celostne analize finančnih posledic za kmetovalce, lovce in državni proračun ter da ni bila usklajena z vsemi deležniki.

Zbornica ponovno opozarja na

• Spremembo zakonodaje za odvzem volkov, ki naj preprečuje širjenje populacije na nova območja vključno s preprečevanjem prisotnosti v bližini vasi in mest
• Novo strokovno razpravo, ki vključuje predstavnike stroke ter lokalnih prebivalcev
• Prilagoditev upravljanja posebnim lokalnim razmeram, z ohranitvijo območij brez prisotnosti volkov, kjer sobivanje ni mogoče.

Evropski okvir omogoča prilagoditve

Od 14. julija 2025 velja nova klasifikacija volka kot zaščitene vrste, kar pomeni, da morajo države članice v 18 mesecih prilagoditi svojo zakonodajo. To vključuje redefinicijo ukrepov, pripravo nacionalnih načrtov upravljanja, usposabljanje kadrov in obveščanje Evropske komisije.

Kaj pričakujejo kmetje, rejci in lastniki gozdov?

 Takojšnje ukrepanje pri odvzemu problematičnih volkov

Pravična finančna nadomestila za škodo, ki vključujejo tako neposredno kot posredno škodo

Določitev območij kjer zaradi javnega interesa in krajinsko-ekoloških razlogov volkovi niso zaželeni, (ohranjanje planinske paše  s prostim prehodom planincev in odstranjevanje volkov iz mest)

Ohranjanje volka na nizki številčnosti, ki hkrati s sosednjimi državami še omogoča zadostno genetsko pestrost populacije.

Sklep

KGZS poziva vlado k takojšnji uskladitvi zakonodaje z evropskimi smernicami in pričakuje, da nemudoma spremeni Uredbo o zavarovanih prosto živečih vrstah ter posodobi strategijo in akcijski načrt v skladu z možnostmi novih pravnih okvirov. Trenutna strategija sicer vključuje ukrepe za zaščito čred, odškodninski sistem, informiranje in raziskave, vendar ne naslavlja ključnih težav na terenu, kot so strah med prebivalci, gospodarska škoda in izguba pašnih površin.

KGZS poudarja, da je sobivanje z volkom možno le ob jasnih pravilih, učinkovitem nadzoru in z vključitvijo vseh prizadetih skupin v oblikovanje nove strategije, da se vzpostavi učinkovit in vzdržen sistem, ki bo omogočal trajnostno sobivanje med človekom in volkom. Le tako bo namreč mogoče ohraniti vitalnost slovenskega podeželja in zagotoviti pravično obravnavo vseh deležnikov. KGZS je pripravljena tvorno sodelovati pri organizaciji lokalnih razprav in oblikovanju nove strategije, ki bo temeljila na strokovnih izhodiščih in realnih potrebah slovenskega podeželja.