Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je v okviru obravnave predloga Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije pripravila dodatne predloge sprememb zakonodaje, s katerimi želi zmanjšati finančne obremenitve kmetov, okrepiti domačo pridelavo hrane ter izboljšati socialni položaj kmečkih družin in upokojencev.

KGZS pozdravlja namero pripravljavcev zakona, da so med interventne ukrepe vključili tudi rešitve za kmetijski sektor, saj nekatere predlagane spremembe pomembno prispevajo k izboljšanju pogojev za opravljanje kmetijske dejavnosti. Ob tem KGZS opozarja, da razmere v slovenskem kmetijstvu zahtevajo še dodatne sistemske prilagoditve.

»Slovenski kmetje se že danes soočajo z visokimi stroški, zahtevnimi pogoji pridelave in nizko samooskrbo pri ključnih prehranskih proizvodih. Zato potrebujemo ukrepe, ki bodo omogočili razvoj kmetijstva in dolgoročno stabilnost pridelave hrane,« poudarja predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek.

KGZS predlaga znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za kmečke zavarovance z 2 odstotka na 1 odstotek, s čimer bi bili kmetje izenačeni z zaposlenimi, hkrati pa bi se zmanjšale njihove finančne obremenitve.

Posebno pozornost KGZS namenja tudi socialnemu položaju starejših kmetov. KGZS predlaga, da bi letni in zimski dodatek prejeli tudi kmečki upokojenci, ki so bili večino delovne dobe zavarovani za ožji obseg pravic in danes prejemajo izjemno nizke pokojnine, pogosto pod pragom revščine.

Zbornica se zavzema tudi za to, da se nosilce dopolnilnih dejavnosti, ki imajo socialna zavarovanja sklenjena na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti za polni delovni čas, izenačuje  s samostojnimi podjetniki. Gre za odpravo neenakosti, saj je kmečki zavarovanec opravlja osnovno in dopolnilno dejavnosti in je ob  tem zavarovan za polni delovni čas, zato ni razloga za odstopanje od ureditve, ki trenutno velja za samostojne podjetnike. S tem se bo tudi davčno razbremenilo dopolnilo dejavnost, ki v osnovi predstavlja dodaten vir dohodkov na kmetiji.

Predlogi vključujejo dvig pavšalnega nadomestila DDV z 8 odstotkov na 10 odstotkov za kmete, ki niso vključeni v sistem DDV. To pomeni, da bi kmet pri prodaji mleka, živine ali zelenjave prejel nekoliko višje povračilo stroškov, ki jih ima z nakupom repromateriala, goriva ali opreme. Predlagani ukrep bi izboljšal finančni položaj kmetov ter spodbudil domačo pridelavo hrane.

KGZS obenem predlaga ohranitev znižane stopnje DDV za mineralna gnojila in kemična fitofarmacevtska sredstva tudi po letu 2031. KGZS opozarja, da bi dvig DDV na 22 odstotkov dodatno povečal stroške pridelave hrane ter negativno vplival na samooskrbo Slovenije, predvsem pri sadju in zelenjavi, kjer je Slovenija že zdaj močno odvisna od uvoza.