KGZS poziva državo k podpori rejcem pri obvladovanju modrikastega jezika
Sporočila za javnost, Govedoreja, Drobnica, Živinoreja |
Avtor: Zbornični urad
“Rejci so zaskrbljeni, živali trpijo, proizvodnja pada. Potrebujemo takojšnje ukrepe države,” je na današnji izjavi za javnost izpostavil dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) zato poziva pristojne institucije Republike Slovenije, da rejcem zagotovijo ustrezna cepiva proti modrikastemu jeziku ter delno povrnejo stroške nabave cepiv in repelentov. Ker gre za vektorsko bolezen, ki je razširjena v večini držav članic EU, in masovno cepljenje ni mogoče zaradi pomanjkanja cepiv za vse serotipe, je podpora države ključna za učinkovito obvladovanje bolezni.
KGZS prav tako pričakuje, da bodo rejci zaradi višje sile vseeno upravičeni do intervencij, kot je intervencija za dobrobit živali na paši, ali v primeru poginov avtohtonih pasem do intervencij IRP42.
Kaj lahko rejci storijo sami
Rejcem svetujejo preventivno cepljenje živali proti ugotovljenemu serotipu BTV (4 in 8), kar omogoča premike živali, trgovanje in izvoz ter pomaga pri preprečevanju ali omilitvi klinične slike bolezni. Pomembno je tudi izvajanje splošnih biovarnostnih ukrepov – to je niz praks, ki zmanjšujejo tveganje okužb in zagotavljajo zdravje živali, varnost ljudi ter kakovost živalskih proizvodov.
Priporočena je tudi zaščita pred napadi vektorjev z insekticidi ali repelenti ter umik živali s pašnikov v kritičnih obdobjih.
Zakaj je modrikasti jezik nevaren
Bolezen modrikastega jezika prizadene domače in divje prežvekovalce, pri čemer so najbolj ogrožene ovce, medtem ko je govedo glavni rezervoar virusa. Bolezen povzroča virus, ki ga širijo krvosesne mušice, značilne pa so spremembe na ustni in nosni sluznici ter roževini parkljev.
Trenutno so najbolj prizadete kmetije na novogoriškem in ilirskobistriškem območju, predvsem drobnica, malce manj pa na ljubljanskem, kranjskem in novomeškem območju. Na celjskem, ptujskem in murskosoboškem območju trenutno s tem še nimajo veliko težav.
Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo zaradi izgube produktivnosti, povečane smrtnosti in abortusov, zmanjšanja plodnosti ter zmanjšanih količin mleka in volne.
Kljub izzivom, ki jih predstavljajo te bolezni, na zbornici poudarjajo, da je zaradi ukrepov Republike Slovenije in zavednosti rejcev, ki redijo zdrave živali, v Sloveniji pridelana hrana varna in kakovostna.