KGZS poudarja, da je sprememba Zakona o davku na dodano vrednost nujna

KGZS poudarja, da je sprememba Zakona o davku na dodano vrednost nujna

JSKS, Zbornica svetuje, Sporočila za javnost, Ekonomika in davki, Kmetijske podpore, Gospodarjenje  | 
V Državnem zboru predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o DDV žal ni dobil zadostne podpore.

V Državnem zboru predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o DDV žal ni dobil zadostne podpore.

Po dolgotrajnih prizadevanjih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je Vlada Republike Slovenije pripravila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, v katerega je vključila tudi poenostavitev delovanja sistema DDV za kmete. Državni zbor RS je predlog zavrnil.

Ključne besede: zakonodaja, DDV, sprememba zakona

»Z velikim obžalovanjem ugotavljamo, da Državni zbor na julijski seji Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ni ocenil kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Tako se je odločilo 90 navzočih poslank in poslancev. Predlog je podprlo 45 poslancev, proti jih je bilo 45.

Žal to pomeni, da v veljavi ostaja dosedanja ureditev, po kateri davčni organ po opravljenem izračunu katastrskega dohodka za preteklo leto, ki poleg katastrskega dohodka zajema tudi vse druge obdavčljive prihodke kmetije, kot so subvencije in državne pomoči, pozove kmetijo na identifikacijo za DDV po uradni dolžnosti v primeru, ko znesek preseže 7.500 evrov. Pomeni, da mora kmetija pričeti izdajati račune za vsako opravljeno storitev ali prodajo blaga, evidentirati prejete in izdane račune ter redno obračunavati in odvajati DDV. S tem prihaja do večje porabe časa, nastajajo dodatni stroški računovodskih storitev ter potrebe po arhiviranju dokumentacije za daljše obdobje,« pojasnjuje predsednik KGZS Roman Žveglič.

»Na KGZS se bomo še naprej zavzemali za uveljavitev predlagane spremembe zakona o DDV. Ta odpravlja prag za obvezni vstop kmetov v sistem DDV ter odpira možnost, da davčni zavezanci poračunajo del svojega vstopnega DDV skozi ukrep uveljavljanja pavšalnega nadomestila. Obenem ohranja možnost kmetov za prostovoljno vključitev v sistem DDV,« poudarja Žveglič.

V navedeni sistem obveznega evidentiranja za DDV je doslej zajetih nekaj nad tisoč slovenskih kmetij, poleg tega se jih je okoli 2.500 v sistem vključilo prostovoljno, na podlagi lastnega ekonomskega interesa. »Sedanji prag 7.500 EUR, ki vključuje tudi prejemke iz naslova ukrepov skupne kmetijske politike, je po naši oceni prenizek,« razlaga vzrok za nastanek problema vodja službe za ekonomiko kmetijstva na KGZS mag. Martin Nose.  

V času, ko je bil sprejet in je leta 1999 stopil v veljavo Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), je bil prag postavljen na podlagi višine katastrskega dohodka. Zakon takrat ni predvidel izplačil iz naslova ukrepov skupne kmetijske politike in ni razlikoval med obdavčljivimi in neobdavčljivimi prejemki. Slednji so postajali v sledečih letih vse pomembnejši vir prihodkov kmečkih gospodinjstev in s tem, ko so se vštevali v izračun praga, se je vse bolj rušilo razmerje med dohodki iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ter višino praga, ki se je takrat nanašal zgolj na katastrski dohodek.

Tako je zbornica že ob razpravi glede vsebine Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-2) in Zakona o dohodnini (ZDoh-2R) predlagala dvig praga na 15.000 evrov. Predlog je bil utemeljen z dejstvom, da bi bilo to primerljivo s pragom letnega obdavčljivega prometa v višini 50.000 evrov, ki jih Zakon o davku na dodano vrednost predvideva za vse ostale dejavnosti. "Zato smo predlagali in si bomo še naprej prizadevali za uveljavitev zahteve, da se obvezni vstop v sistem DDV odpravi," poudarja predsednik KGZS.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trenutno ni aktualnih vsebin! Oglejte si vse dogodke.

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri