Včerajšnje neurje s točo in močnim vetrom je po prvih informacijah s terena povzročilo obsežno škodo v slovenskem kmetijstvu. Prizadeta so številna območja po Sloveniji, poškodovane oziroma uničene pa so številne kmetijske kulture, kmetijski objekti in gozdovi. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je Vladi Republike Slovenije predlagala nujne ukrepe za pomoč prizadetim kmetijam in odpravo posledic neurja.

Ključne besede: neurje, škoda, obseg, pomoč

Po prvih informacijah s terena so najbolj prizadeta območja Komende in okolice, Savinjske doline, Spodnjega Podravja, Haloz, Slovenskih goric ter delov Pomurja. Poškodovani oziroma uničeni so vinogradi, sadovnjaki, hmeljišča, žita, koruza, krompir, vrtnine in druge poljščine. Ponekod je veter povzročil tudi veliko škodo na kmetijskih objektih, rastlinjakih, mehanizaciji in gozdovih.

Posebej hudo je stanje na območju Komende, kjer so na posameznih lokacijah posevki popolnoma uničeni. Kmetje poročajo, da je neurje spremljal izjemno močan veter, ki je poškodoval strehe objektov, podiral drevje ter povzročil veliko materialno škodo. Posledice neurja se še ocenjujejo, dejanski obseg škode pa bo znan v prihodnjih dneh.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek, ki si je danes ogledal posledice neurja na območju Komende, je ob tem poudaril, da so potrebni hitri in odločni ukrepi. »Pristojne institucije morajo nemudoma začeti postopek ocenjevanja škode v rastlinski pridelavi in na kmetijskih objektih ter pravočasno pripraviti program ukrepov za odpravo posledic neurja. Številne kmetije bodo potrebovale pomoč pri ponovnih setvah, ponekod pa tudi pri zagotavljanju dodatnih količin krme. Pomembno je, da prizadeti kmetje pomoč dobijo čim prej,« je dejal Podgoršek.

KGZS predlaga sistemsko ureditev vnosa višje sile za prizadeta kmetijska gospodarstva na podlagi uradnih in javno dostopnih podatkov o območjih, ki jih je prizadelo neurje. Preko instituta višje sile bi bilo treba kmetijam omogočiti tudi takojšnje siliranje ozimnih žit tam, kjer je to glede na razvojno fazo rastlin in posledice neurja smiselno.

Po mnenju KGZS je treba razmisliti tudi o plačilu prispevkov kmetov, ki so obvezno ali prostovoljno zavarovani iz kmetijske dejavnosti, ter o odpravi plačila zakupnin za državna zemljišča na prizadetih območjih. Zbornica obenem poziva zavarovalnice, naj nemudoma pristopijo k ocenjevanju škode na zavarovanih površinah in objektih ter prednostno izvedejo izplačila odškodnin.

KGZS opozarja, da številna kmetijska gospodarstva še vedno čakajo na izplačilo pomoči zaradi lanske suše in pozebe. Zato pričakuje čimprejšnje izplačilo teh sredstev, saj številne kmetije zdaj poleg lanskih posledic sooča še nova naravna nesreča.

Vlada Republike Slovenije naj posledice neurja predstavi tudi Evropski komisiji ter zahteva možnost financiranja pomoči iz evropskega kmetijskega rezervnega sklada za krizne razmere.

KGZS bo še naprej spremljala razmere na terenu in o novih ugotovitvah sproti obveščala pristojne institucije in javnost.