Direktor KGZS  Branko Ravnik na seji  Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem zboru

Direktor KGZS Branko Ravnik se je 22. januarja 2019 v Državnem zboru RS udeležil seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je med drugim obravnaval tudi Poročilo o delu in zaključni račun Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2017.

V razpravi o Poročilu je Ravnik predstavil mnenje KGZS. Pohvalil je Poročilo, da je dobro pripravljeno in da je iz njega možno razbrati zelo koristne in uporabne informacije. Hkrati pa je izrazil veliko skrb, saj so se uresničila opozorila zbornice ob ustanavljanju družbe Slovenski državni gozdovi, ko so se na Sklad prenesle  obveznosti iz naslova denacionalizacije na področju gozdarstva. Zbornica je že takrat opozorila, da se bo to neposredno preneslo na upravljanje tistega, s čimer sklad danes še upravlja in da se bodo zaradi tega izvedel velik pritisk na zakupnine kmetijskih zemljišč in da se bo zmanjšal obseg nakupa kmetijskih zemljišč, kar je ena od prioritet sklada. Poudaril je, da KGZS pričakuje, da bo politika opravila delo do konca in razbremenila sklad teh obveznosti.  In sicer ne samo odškodnin, ki neposredno nastajajo do upravičencev, temveč tudi odškodnin, ki jih sklad izplačuje Slovenskemu državnemu holdingu, in druge obveznosti, ki jih imajo iz tega naslova s področja gozdarstva. Doslej je Sklad vedno vse vračal v naravi in se ne ve,  zakaj pravzaprav mora te obveznosti še naprej poravnavati.

Ob koncu razprave je poudaril, da je zbornica s Skladom v preteklosti sicer dobro sodelovala,  da pa je še vedno je odprtih nekaj vprašanj, na katera zbornica opozarja že več let. Predvsem gre za dodeljevanje prostih površin v zakup. To se še vedno izvaja z licitacijami, kar je za zbornico  neprimerno, saj meni, da  bi morali imeti na tem področju neko politiko prednostnega dodeljevanja kmetijskih zemljišč v zakup - v neki vrsti sistemski prednostni vrstni red. KGZS tudi pričakuje, da bo Sklad znotraj zemljiške politike dobil večjo vlogo in večjo težo ter postal ključni nosilec izvajanja aktivne zemljiške politike. Od Sklada se tudi pričakuje, da bo ob pripravi nove strategije ob prenovi zemljiške politike to tudi upošteval.