»Delež kmetij, ki se odloča za biodinamičen način kmetovanja se v Sloveniji povečuje«, je v uvodu včerajšnjega posveta Odkrivanje skrivnosti narave in kmetovanja s pomočjo biodinamičnega kmetovanja, ki se ga je udeležilo prek 80 udeležencev, povedal Igor Hrovatič s sektorja za kmetijsko svetovanje na KGZS. Gre za nadaljevanje sklopa posvetov, s katerimi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije širi zavedanje pomena trajnostnega kmetijstva v Slovenije ter zavedanje o pomenu odnosa do tal in pridelave hrane. Z namenom povezati praktična znanja in znanstvene raziskave o biodinamičnem kmetovanju, so na njem svoje izkušnje predstavili: prof. dr. Martina Bavec, Meta Vrhunc, dr. Maja Kolar ter Zvone Černelič.

Raziskava različnih pridelovalnih sistemov, ki so jo leta 2006 zastavili na UM FKBV Inštitutu za ekološko kmetijstvo je pokazala, da je trenutno v Sloveniji najbolj razširjena konvencionalna pridelava, ki pa je marsikje ekološka in biodinamična a brez certifikata. »Samooklicevanje, da kmetuješ biodinamično in ekološko je fino, ko pa se postaviš na trg, moraš imeti certifikat,« je poudarila prof. dr. Martina Bavec in opozorila na dejstvo, da je v letu 2015 prišlo do zastoja registracij ekoloških kmetij zaradi nenaklonjenih ukrepov kmetijske politike. Raziskava je pokazala, da je v dobrih pogojih najbolj donosno konvencionalna, v manj ugodnih pa biodinamična oblika kmetovanja. Bavčeva vidi nujnost prehoda na ekološko in biodinamično kmetovanje tako zaradi lažjega prilagajanja na posledice klimatskih sprememb kot tudi številnih širše družbenih, socialnih in ekonomskih koristi. (PREDSTAVITEV)

Kako se kmetuje v skladu s kozmičnimi ritmi in gibanjem planetov ter kako to vpliva na rast in zdravje rastlin, je predstavila Meta Vrhunc z Društva za biodinamično gospodarjenje Ajda Vrzdenec. »Kljub temu, da se vse skupaj sliši kot pravljica, res deluje,« je povedala Vrhunčeva, ki je v Sloveniji postavila temelje biodinamike. Znanje je pridobivala pri Mariji Thun, ki jo poznamo po Setvenem koledarju in temelji na ugotovitvah dr. Rudolfa Steinerja, utemeljitelja biodinamične metode kmetovanja.

Ta poleg ekoloških upošteva zakonitosti naravnega gibanja Zemlje in letnih časov. Steiner je menil, da lahko le zdrava zemlja daje zdrave rastline. Zemljo, ki ji usihajo življenjske moči, je mogoče okrepiti z upoštevanjem zemeljskih in kozmičnih ritmov. Da bi rastline ponovno razvile sposobnost sprejemanja kozmičnih energij in postale vitalne, je kmetom priporočil uporabo posebnih pripravkov in ravnanje po kozmičnih ritmih od setve do spravila pridelkov. Ob tem je poudarjal, da je kmetijo treba dojemati kot živ organizem, ki ga sestavljajo tla, rastline, živali in ljudje.

»Kako bo rastlina rasla je odvisno od tega, kdaj smo jo dali v zemljo. Ob upoštevanju zaporedja gibanja osončja lahko dosežemo, da gre energija v tiste dele rastline, ki jo uporabljamo za hrano. Pri tem se ne poveča le količina, tudi obstojnost pridelkov je dokazano daljša,« je med drugim povedala Vrhunčeva. (PREDSTAVITEV)

Učinkovanje biodinamičnih preparatov na rodovitnost tal je na primerih s tujine predstavila dr. Maja Kolar z Združenja Demeter Slovenija ter Biotehniškega centra Naklo. Pri tem je izpostavila, da je potrebno vzpostaviti odnos s preparati in jih narediti na svoj lasten način ter poudarila pomen biodinamičnega kmetovanja kot načina življenja, skrbnega ravnanja z okoljem in pozitivnega vpliva na zdravje. (PREDSTAVITEV)

Svojo zgodbo o tem, kako sta nekoč z ženo kupila tri hektarje zemlje, začela kmetovati in tekom let obdelovalne površine z najemom povečala na 39 hektarov, je predstavil Zvonko Černelič z Dečnega sela pri Artičah, ki je iz ekološkega kmetovanja prešel na biodinamično. »Treba je verjeti v zgodbo. Zadnjih šest let delam na biodinamični način in upoštevam setveni koledar Marije Thun. Vse to se pozna pri zdravju in okusu pridelkov,« je povedal in navdušil s predstavitvijo občudovanja vrednega načina pridelave sadja in zelenjave.

Dober pridelek dosežemo s pravim odnosom do narave in zemlje. Proti boleznim in škodljivcem se borimo z zdravimi in odpornimi rastlinami, ki jih vzgojimo sami. Večino naravnih pripravkov za škropljenje rastlin pripravijo doma. Pomembno je kolobarjenje, pa tudi kompost, ki ga pridobijo iz gnoja domačih živali ter ga cepijo z biodinamičnimi preparati. Živali na kmetiji se osem mesecev letno pasejo v sedmih vaseh, zimo pa preživijo v odprtem hlevu, brez privezovanja in krmljenja z žiti. Ker ne uporablja silaže in žit za krmo živali, gnoj ne smrdi po kislem, živali pa so zdrave. (PREDSTAVITEV)

»Z metodo ekološkega in biodinamičnega kmetovanja je možno vzpostaviti vrhunsko pridelovanje na vodovarstvenih območjih, na območjih Nature, na kamnitih in slabo poraslih območjih, na kraškem rajonu in na vseh območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Verjamem, da gre za metodi kmetovanja, ki pomenita rešitev za  kmetijsko in gozdarsko degradirana območja, kot so spodnja Savinjska in Celjska dolina, mežiško območje, območja plazov, peskokopov, območja zaprtih rudnikov in druga industrijsko degradirana območja. To je tudi rešitev za območja, kjer je zaradi desetletij industrijsko intenzivnega kmetovanja delež organske mase v prsti komaj 3 % ali manj. Ta tla rabijo posebno nego. Na takih območjih bi bila treba takoj ukiniti rabo umetnih mineralnih gnojil, pesticidov in gnoja živali, krmljenih z gensko spremenjeno sojo in koruzo,« je ob koncu posveta povedala kmetijska svetovalka KGZS – Zavoda Celje Maja Klemen Cokan, ki je uspešno zaključila študij biodinamičnega kmetovanja. 

Posvet si lahko ogledate na spodnjem posnetku ...