Pred prihajajočimi informativnimi dnevi v petek, 13., in soboto, 14. februarja 2026, je Konzorcij biotehniških šol Slovenije v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije pripravil novinarsko konferenco, na kateri so predstavili priložnosti, ki jih mladim odpira izobraževanje v sklopu biotehniških programov.

Ključne besede: Konzorcij kmetijskih šol Slovenije, šolstvo, kmetijstvo, gozdarstvo, biotehnologija

Na današnji novinarski konferenci Konzorcija biotehniških šol Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je bila v ospredju vloga biotehniških izobraževalnih programov kot temelja za strokovno usposobljen kader v kmetijstvu, gozdarstvu in širši biotehniki. O tem so spregovorili: dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS; dr. Mateja Colarič Bajc, ravnateljica Višje strokovne šole Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma; Monika Očko, podpredsednica SO za šolstvo na KGZS, ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Šolskega centra Šentjur. Anja Smerdel in Luka Dolinar, dijaka 2. letnika Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma; Borr Završnik in Nik Šloser, dijaka 3. letnika programa kmetijsko-podjetniški tehnik na Šolskem centru Šentjur ter študentka Alina Zupanc, bivša dijakinja programa veterinarski tehnik Šolskega centra Šentjur.

Mladih je nasploh vse manj, kar se že danes odraža v pomanjkanju delovne sile na številnih področjih, še posebej v panogah, ki poleg strokovnega znanja, predanosti in tradicije zahteva tudi dolgoročno zavezanost prostoru. »Kmetje, lastniki gozdov, ki imajo znanje na svojem strokovnem področju, kmetije vodijo bolje. So bolj uspešni, bolj ambiciozni in se hitreje prilagajajo na spremembe tako z vidika trajnosti kot poslovnih odločitev,« je povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek in izpostavil pomen kmetijstva in gozdarstva kot gospodarski panogi prihodnosti. Velik pomen kmetijskih šol vidi tudi v navezovanju prijateljstev med dijaki, ki kasneje sodelujejo kot poslovni ali družinski partnerji. Biotehniški poklici so iskani tudi zunaj samih kmetij ter odpirajo številne akademske študijske možnosti.

»Biotehniške šole so v Konzorcij biotehniških šol Slovenije povezane od leta 2004. Gre za učne centre s sodobnimi programi, praktičnim učenjem na opremljenih šolskih učnih poligonih kot na primer medpodjetniški izobraževalni centri s posestvi, delavnicami, obrati in s povezovanjem s kmetijskimi gospodarstvi, podjetji, obrati in raziskovalnimi institucijami odprte za vse mlade, ki jih navdušujejo zeleni poklici prihodnosti: kmetijstvo, gozdarstvo, hortikultura, varovanje narave, živilstvo in prehrana, veterina, gostinstvo in turizem,« je povedala ravnateljica Višje strokovne šole Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma dr. Mateja Colarič Bajc.

»Spodbujamo inovativnost, kritično razmišljanje ter podjetniške veščine mladih in odraslih. Dijake in študente vključujemo v različna tekmovanja ter študijske izmenjave. Velik pomen dajemo vseživljenjskemu učenju, saj se na biotehniških šolah vsako leto izobražuje več kot 1.000 odraslih udeležencev v različnih programih srednješolskega izobraževanja in še približno 150 izrednih študentov. Izvajamo številne tečaje, usposabljanja in strokovna izobraževanja, ki odgovarjajo na potrebe trga dela.«

»Kmetijstvo se začne pri kmečki družini. A današnji kmet ni več zgolj pridelovalec hrane – je podjetnik, naravovarstvenik, tehnolog, poznavalec trga in trajnostnih praks. Prav zato je kakovostno in sodobno izobraževanje mladih, bodočih prevzemnikov kmetij in strokovnjakov s kmetijskega ter sorodnih področij, danes pomembnejše kot kadar koli prej,« je prepričana ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Šolskega centra Šentjur Monika Očko in razloži: »Na biotehniških šolah opažamo spodbudne trende. V primerjavi s šolskim letom 2021/22 beležimo 13-odstotni porast števila dijakov, kar me kot ravnateljico zelo veseli in potrjuje, da mladi prepoznavajo pomen in priložnosti teh poklicev. To ni samoumevno, temveč rezultat dolgoletnega dela šol, učiteljev, mentorjev in povezovanja z okoljem.

Na naših šolah mladim ne predajamo zgolj znanja iz učbenikov. Izobraževanje poteka skozi praktično delo, spoznavanje novih tehnologij, trajnostnih pristopov in dobrih praks doma ter v tujini. Ponosni smo, da dijakom omogočamo opravljanje prakse tudi v tujini v okviru programov Erasmus+ ter da tesno sodelujemo z raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom. Nekatere šole in centri v okviru Konzorcija imajo tudi dijaške domove, kar mladim – predvsem s podeželja – bistveno olajša šolanje in jim omogoča celostno podporno okolje, ob tem pa so šole tudi prostor, kjer se mladi spoznajo, stkejo marsikatera dolgoletna prijateljstva in včasih tudi življenjske zgodbe ter ljubezni.« 

Obenem je izpostavila konkretne prednosti vpisa na biotehniške šole. »Kar nekaj naših poklicev je deficitarnih, kar odpira možnost štipendiranja.« Očkova je odprla vprašanje o prehranski prihodnosti Slovenije: »Po ocenah danes večino hrane uvozimo. Po letu 2004 se je delež uvožene hrane vztrajno povečeval z manj kot polovice, tako da je bila po letu 2020 domačega izvora le še manj kot petina vse razpoložljive hrane. In kaj to pomeni? Če hkrati vemo, da nataliteta v Sloveniji občutno pada, se moramo vprašati: kdo bo v prihodnje prideloval domačo, kakovostno in zdravo hrano? Prav zato je vlaganje v mlade, v znanje in v kmetijsko izobraževanje strateškega pomena. Brez izobraženih in motiviranih mladih ne bo samooskrbe, ne bo ohranjenega podeželja in ne bo prehranske varnosti,« ter dodala iskreno vabilo za vpis na kmetijske in biotehniške šole. »Gre za sodobne, dinamične in inovativne poklice, ki so vse bolj povezani z novimi tehnologijami, digitalizacijo in trajnostnim razvojem. Danes namreč ni več dovolj zgolj prenos znanja s kmeta na naslednika – sodobno kmetijstvo zahteva široko, sistematično in strokovno znanje, ki ga mladi pridobijo prav v šolah, kjer spoznavajo napredne tehnologije, trajnostne prakse, podjetništvo in sodobne pristope k pridelavi hrane.«

Izjave dijakov:

Anja Smerdel:

»Prihajam s Pivke in obiskujem srednjo šolo Grm Novo mesto, program kmetijsko podjetniški tehnik. Doma kmetije nimamo, jo pa imajo moji stari starši, kar je razlog za izbiro šole. Želim si prevzeti kmetijo in pričeti s kmetovanjem. Zanimajo me reja živali, kmetijska mehanizacija, kmetijska dela nasploh. Pri samem izobraževanju mi je všeč odnos profesorjev, njihovo znanje in pripravljenost, da nam to znanje predajo. Trenutno se dve dijakinji intenzivno pripravljava na tekmovanje o ocenjevanju goveda, ki bo potekalo konec februarja v Parizu.«

Luka Dolinar:

»Prihajam iz hribovske vasi Butajnova nad Horjulom. Obiskujem srednjo šolo Grm Novo mesto, program kmetijsko podjetniški tehnik. Živim na 30 hektarski kmetiji, ki jo naša družina upravlja že več generacij. Ukvarjamo se z govedorejo in lesom. Za šolo sem se odločil, ker bi domačo kmetijo rad prevzel in nadgradil. Prav tako imam odprtih več študijskih poti. Ker prihajam iz oddaljenega kraja, sem čez teden v dijaško-študentskem domu v sklopu moje šole. To mi je všeč. Dom je združen s šolo, tako imamo vedno stik z naravo in živalmi. Naša šola ima zelo moderne in napredne stroje. Šola je tudi bogata z živalmi (konji, kokoši, govedo, čebele, pujsi), njivami, sadovnjakom, vinogradom, pašniki ter gozdom. Moji cilji za prihodnost so končati šolo in nadaljevati družinsko tradicijo kmetijstva.«

Nik Šloser:

»Sem dijak 3. letnika programa Kmetijsko-podjetniški tehnik na Šolskem centru Šentjur. Delo v kmetijstvu me veseli že od nekdaj, zato sem se odločil za izobraževanje v tej smeri, kljub temu da doma nimamo kmetije. Že od majhnega sem pomagal stricu na kmetiji in si tako pridobil številne izkušnje, kot so delo z živalmi, delo na polju in v hmeljarstvu. Pri šestnajstih sem opravil izpit za traktor, kar mi je omogočilo še več dela in s tem pridobivanje novih izkušenj. V prostem času pomagam na dveh hmeljarskih kmetijah, kjer občasno po potrebi opravljam delo s traktorjem. Delo me veseli, ker je razgibano, najbolj mi je všeč, da gre za delo na prostem.

V šoli mi je všeč, ker znanje pridobivamo tako skozi teorijo kot tudi prakso ter imamo dober odnos s profesorji, ki so nam vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Pri pouku se trudim pridobiti čim več znanja in prakse, ki mi bosta koristila pri opravljanju dela v kmetijstvu. Moji cilji so najprej uspešno zaključiti srednjo šolo, nato nadaljevati šolanje v kmetijski smeri ter se zaposliti v tej panogi.«

Borr Završnik:

»Obiskujem 3. letnik programa kmetijsko podjetniški tehnik na Šolskem centru Šentjur. Kmetijstvo imam rad, vedno me je veselilo delo v naravi, skrb za živali ter občutek, da s svojim delom prispevaš nekaj koristnega. Kmetijstvo je zame pomemben del mojega vsakdana in šola mi omogoča, da pridobivam dodatna znanja. Naši profesorji in mentorji se res trudijo, da nam kmetijstvo približajo na zanimiv, razumljiv in predvsem praktičen način, veliko je praktičnega dela. Na šoli mi je všeč sproščeno, a hkrati delovno vzdušje. Zdi se mi, da se v takem okolju lažje učimo, razvijamo sposobnosti in pridobivamo na samozavesti. Moj cilj je nadgraditi znanje na področju kmetijstva še nadgraditi in ga uporabiti v praksi. Verjamem, da lahko mladi s svojim znanjem, delom in motivacijo prispevamo k razvoju kmetijstva ter ohranjanju domačih proizvodov.«

Alina Zupanc:

»Prihajam s kmetije in podeželje je del mojega vsakdana. Od nekdaj sem vključena v delo na domači kmetiji, od skrbi za živali do pomoči na kmetiji in v kuhinji. Zaključila sem izobraževanje za veterinarskega tehnika, kar mi je dalo zelo dobro osnovo za razumevanje zdravja živali, higiene in odgovornega ravnanja s hrano. Leta 2023 sem bila Mlečna kraljica, kar mi je dalo dodaten vpogled v pomen slovenskega kmetijstva, mleka in lokalne hrane. Takrat sem še bolj začutila, kako pomembni so znanje, dobra predstavitev in povezovanje kmetijstva s potrošniki.

Zelo rada kuham, še posebej pa pečem pecivo. Peka mi ni le hobi, temveč tudi način, kako lahko domače surovine spremeniš v nekaj posebnega. Zato sem se odločila za nadaljnji študij na programu Živilstvo in prehrana. Program me je pritegnil, ker odpira vrata v svet kakovostne pridelave in predelave živil ter omogoča razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Program mi daje širino znanja – od predelave živil, razumevanja kakovosti in varne hrane, do podjetnosti in trženja. Omogoča mi, da lahko iz lokalnih surovin ustvarjam lastne izdelke in jih samozavestno ponudim trgu. Najbolj mi je všeč, da program povezuje tradicijo in sodoben pristop. Ne gre za to, da bi pozabili na domače recepte in načine dela, temveč da jih ohranimo in nadgradimo na sodoben, varen in kakovosten način. Poleg tega program ponuja tudi prehranska znanja, ki so pomembna za zdravje in ozaveščenost potrošnikov. Moj cilj je, da znanje, ki ga pridobivam, v prihodnosti uporabim doma in širše – pri razvoju lastnih izdelkov, sodelovanju z drugimi kmetijami, v turizmu in pri promociji lokalne hrane. Želim si ustvarjati zgodbe, ki povezujejo naravo, kmetijstvo, ustvarjalnost in podjetnost.«