Kmetje na Logaškem ugotavljajo, da se škode po divjadi, predvsem jelenjadi na kmetijksih površinah in v gozdu povečujejo.

Ključne besede: divjad, škode, gozd, lov

Po uvodnem pozdravu župana Berta Menarda je Andrej Andoljšek s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije nanizal iztočnice oziroma odprta vprašanja v zvezi s škodo v na kmetijskih in gozdnih površinah.

»Nekatera lovske družine lovne dobe omejujejo z internimi akti, ustreznost višina odlova živali ženskega spola, večplasten je problem realizacije oziroma nerealizacije načrtov odlova, prav tako odškodnin zaradi škod, različna so tolmačenja glede obveznosti lastnikov pri zagotavljanju zaščitnih sredstev ter poraba sredstev iz koncesnin v lokalni skupnosti, so le nekateri razlogi, ki vplivajo na nezadovoljstvo med lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč,« je povedal Andoljšek.

Podpredsednik OI KGZS Logatec Marjan Kranjc je stanje glede škod predstavil na  izkušnjah z lastne kmetije. »Štirinajst dni po lanski setvi koruze so njivo razrili prašiči, sadimo jo na več parcelah, ne moremo vsega zagraditi. V gozdu ni nič bolje. Jelke so kot bonsaii, objedeni so listavci... Menim, da je za 50 % preveč jelenjadi na našem območju. To dokazuje tudi dejstvo, da sta bili v prvi polovici marca na Logaškem dve hujši prometni nesreči zaradi naleta divjadi.«

Stanje z zornega kota lovcev je predstavil Alojz Albreht iz Lovske družine Logatec, ki je povedal, da lani niso imeli uradnih prijav glede škode, v letu 2017 pa je bila prijava zgolj ena. Iz razprave, ki je sledila, se je izkazalo, da prijave zaradi uveljavljanja odškodnine večinoma ne dajejo rezultatov. Je pa ob tej iztočnici Anton Kokelj, predsednik OI KGZS Logatec pozval kmete, da prijavljajo škode. Če ne zaradi majhne možnosti glede odškodnin, pa zaradi evidentiranja škodnih dogodkov, ki so lahko argument glede povečanja odlova v prihodnjih letih. Nadalje je še pozval, da škode prijavljajo tudi drugi, to je lastniki vrtov, sadovnjakov, da prijavljajo škodo tudi na t. i. nelovnih površinah (Več o postopkih za prijavo škod preberite spodaj)

Predsednik Območne enote KGZS Ljubljana Janez Beja se je dotaknil odnosov lastnikov in lovcev pri zagotavljanju opreme za zaščito površin. Ker Zakon  o  divjadi in lovstvu ni dovolj jasen glede teh obvez, prihaja do različnega tolmačenja in izvedbe.

Beja se je vprašal smiselmosti ograjevanja preden se na nekem območju pojavi škoda. Takšno razmišljanje vodi v napačno smer, saj lahko to pomeni ograditev vseh kmetijskih površin v državi, kar pa nikakor ni sprejemljivo, tudi z vidika večnamenske rabe prostora.

Spomnil je še, da ravno v teh dneh potekajo javne razprave o letnih lovsko upravljavskih načrtih za posamezna območja (Preglednica spodaj). Pozval je kmete, da se le teh udeležijo in dajo pripombe. To je najboljši način, da se argumentirano vpliva na višino (povečanje) odlova. 

Škode v gozdovih spremlja Zavod za gozdove Slovenije, popisi vzorčnih površin so poteklai leta 2010, 2014, 2017, naslednji bo prihodnje leto. Ugotavljajo, tako Iztok Koren iz OE ZGS Tolmin, da se je po vrhu škod zaradi objedenosti v letu 2014 v letu 2017 stanje izboljšalo in da je objedenost manjša. Prisotni lastniki gozdov se s tem niso strinjali, med drugim menijo, da ima metoda napako. Zaradi žleda in lubadarja, je veliko gozdov razredčenih, veliko je podrasti, zato je objedenost na vzorčnih površinah manjša; objedenosti jelke pa ni, ker tudi jelk več ni.

Nazorno je stanje povzel kmet in lovec Mitja Osterman iz Grčarevca: »Pred 20 leti smo imeli v načrtih odlova 5-6 kosov jelenjadi na leto, sedaj jih od 50 do 60. Če to ni dokaz o izjemnem porastu populacije, kaj naj potem še povemo.«

Kmet Andrej Fečur iz Logatca pa se je vprašal: »Kakšen je cilj gospodarjenja z gozdovi? Hočemo imeti zgolj drva, ali še kaj več. In ko zaznavamo objedenost bukev, je to zadnja ura, še drv ne bomo imeli več.«

Kot je ob koncu povzel predsednik OI KGZS Logatec Kokelj, bo vprašanje škod v kmetijstvu in gozdarstvu po prostoživečih vrstah živali tema, ki bo zahtevala veliko strpnosti. »Vsekakor bo potrebno povečanje odlova, če ne v celoti, vsekakor lokalno, kjer je škod več.

Pri tem moramo svoje opraviti kmetje s prijavljanjem škod, gozdarska in lovska stroka z upoštevanjem naših težav, lovci na terenu pa z realizacijo odlova. Mislim, da ni nikomur v interesu, da bili sprti med sabo, želim pa, da je vsem jasno, da kmetje pridelujemo hrano.

Država je z velikim političnim konsenzom pred leti  sprejela stališče, da moramo povečati samooskrbo s hrano. Da to dosežemo, pa moramo tudi pri upravljanju s prostoživečimi vrstami živali povleči ustrezne poteze,« je zaključil Kokelj.

------------------------------------------------------------------------------------------------

Prijavljanje škod

Glede na problem (ne)prijavljanja škod naj spomnimo, da je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pripravila za lažje prijavljanje škod po divjadi in zavarovanih vrstah) obrazce za prijavo škod po lovni divjadi na lovnih površinah do lovskih družin ter prijavo te škode komisiji, v kolikor v 8 dneh od prijave ne pride do sporazuma o poplačilu škode.

Na zadnjih straneh obrazcev so opisani tudi postopki uveljavljanja odškodnin od lovne divjadi na nelovnih površinah in prijava škod po zavarovanih vrstah živali, za kar pa so v obeh primerih pooblaščeni delavci Zavoda za gozdove Slovenije. 

Dodatne informacije

Dodatne informacije v zvezi s škodami od prostoživečih živali dobite pri vašem kmetijskem svetovalcu ali gozdarski svetovalni službi na KGZS.

Več na povezavi

--------------------------------------------------------------------------------------

Preglednica: Javne predstavitve lovsko upravljavskih načrtov