Kako izkoristiti potencial slovenskih gozdov?
Kmetijstvo in okolje, JSKS, Zbornica svetuje, Gozdarstvo in lovstvo |
Dogodek je moderiral Rok Sedminek (ZLGS), sodelovali so Marija Jakopin (lastnica gozda), Gregor Meterc (MKGP), Martin Mavsar (KGZS)
Avtor: Alojzij Gluk
Med aktivnimi udeleženci je bila tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Direktor KGZS Martin Mavsar je v predstavitvi izpostavil, da slovenski gozdovi predstavljajo izjemen naravni in gospodarski potencial, ki ga brez jasne strategije in vizije razvoja ne bo možno v celoti izkoristiti. Poudaril je, da je treba pri načrtovanju prihodnosti smiselno upoštevati Evropsko gozdarsko strategijo in Evropski zeleni dogovor, hkrati pa posodobiti slovenski Nacionalni gozdni program, ki je star že dve desetletji.
Izzivi zasebnega sektorja
Kar 80 % slovenskih gozdov je v zasebni lasti, pri čemer je lastništvo močno razdrobljeno. To prinaša izzive kot je staranje gozdov, neizkoriščen lesni potencial in upad letnega prirastka.
Po njegovih besedah bo za izboljšanje stanja med drugim potrebno:
- povečati sofinanciranje vlaganj v gozdove,
- poskrbeti za ustrezno vzdrževanje gozdnih cest,
- učinkoviteje upravljati populacije divjadi,
- poskrbeti za večjo varnost pri delu in posledično manj nesreč,
- povečati delež strojne sečnje,
- upoštevati lastnino in povečati dialog z lastniki gozdov,
- uskladiti javni interes z interesi lastnikov gozdov.
Gozdovi kot energetski in podnebni kapital
Gozdovi niso pomembni le kot vir lesa, temveč tudi kot ključni dejavnik pri blaženju podnebnih sprememb in kot energetski vir. Mavsar je opozoril, da morajo lastniki v primeru omejitev gospodarjenja in posledičnega izpada dohodka prejeti ustrezna nadomestila.
Sodelovanje kot ključ do uspeha
Ob koncu dogodka je direktor KGZS pohvalil dobro sodelovanje z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije, ki ima sedež na istem naslovu kot zbornica ter poudaril, da je povezovanje vseh deležnikov nujno za trajnostno in uspešno prihodnost slovenskih gozdov.