Kaj kmetom prinašajo novi izredni ukrepi

Kaj kmetom prinašajo novi izredni ukrepi

JSKS, Zbornica svetuje, Sporočila za javnost, Dopolnilne dejavnosti, Gospodarjenje  | 
Foto Pexels

Foto Pexels

Prvi sklopi ukrepov so bili sprejeti. Kako bodo koristili kmetijstvu in katere stvari je treba še odpraviti, predstavlja Urška Ahlin Ganziti s pravnega sektorja na KGZS.

Državni zbor je pretekli teden sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Glavni cilj zakona je omiliti posledice epidemije za državljane ter gospodarstvo z ukrepi na različnih področjih.

ZIUZEOP je na področju kmetijstva prinesel kar nekaj ukrepov, ki jih na KGZS pozdravljamo. Za vse naše prezrte predloge pa si bomo še naprej prizadevali, da se jih umesti v naslednji paket ukrepov. Prav tako bomo kmete ažurno obveščali o vseh, v tem trenutku še nejasnih ali nedorečenih postopkih glede same izvedbe že sprejetih ukrepov.

Odlog ali oprostitev prispevkov

Uvodoma naj spomnimo, da so bili kmečki zavarovanci s sprejetjem Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov prezrti, saj za razliko od samozaposlenih niso bili upravičeni do odloga prispevkov. ZIUZEOP to krivico odpravlja, poleg odloga pa omogoča tudi odpis prispevkov.

Do odloga vseh prispevkov za socialno varnost (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za starševsko varstvo) bodo tako upravičeni vsi kmetje, ki so vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja te dejavnosti (kmečki zavarovanci) za polni zavarovalni čas, to je 40 ur na teden.

Kot kmečki zavarovanci se v tem smislu štejejo tisti, ki so za polni zavarovalni čas zavarovani zgolj po eni izmed naslednjih zavarovalnih podlag: 051, 052 007+064, 007+065. Vsi našteti so upravičeni do odloga prispevkov, ki zapadejo v plačilo meseca aprila, maja in junija 2020 (torej prispevkov za mesec marec, april in maj).

Nekoliko nejasnosti je bilo sprva pri izvedbi same pravice, saj ZIUZEOP hkrati predvideva vložitev vloge in avtomatsko priznanje pravice. Vendar iz pojasnil Finančne uprave RS (FURS) izhaja, da bo ta pravica priznana avtomatično. Kmečki zavarovanec bo odložene prispevke moral poravnati najkasneje do 31. 3. 2022. Plačilo bo možno v enkratnem znesku ali obročno, pri čemer v primeru plačila vseh prispevkov do navedenega datuma na zneske odloženih prispevkov ne tečejo zamudne obresti.

Zakon torej odloga prispevkov ne pogojuje z zmanjšanjem prihodkov, edini pogoj pa je, da kmečki zavarovanec nima neporavnanih obveznosti do države. Tudi v zvezi z dolgom je ZIUZEOP nejasen in kmete ne obravnava enakopravno samozaposlenim, vendar iz pojasnil na spletnih straneh FURS izhaja, da za kmete velja enako kot za samozaposlene.

Do odloga bodo tako upravičeni tisti kmetje, ki nimajo dolga do države ali katerih dolg je na dan 28. februarja 2020 znašal manj kot 50 evrov, v primeru preseganja navedene višine pa le, če so ga poravnali do 6. aprila. Če niste prepričani, ali državi karkoli dolgujete, lahko stanje zapadlih obveznosti preverite prek portala eDavki z vpogledom v knjigovodsko kartico (eKarticaO – davki, prispevki in eKarticaC – carine, trošarine in nedavčne terjatve).

ZIUZEOP predvideva tudi oprostitev plačila prispevkov, ki pa bo po pojasnilu FURS veljala od dne razglasitve epidemije (torej za del meseca marca od 13. marca dalje) ter za april in maj 2020.

Do oprostitve plačila vseh prispevkov za socialno varnost bodo upravičeni tisti kmečki zavarovanci, ki bodo predložili izjavo, v kateri bodo navedli, da zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu in na dan vložitve vloge nimajo neplačanih zapadlih davčnih obveznosti.

Bistveno zmanjšan obseg je podan, če so se jim prihodki v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020 zmanjšali vsaj za 25 % oziroma so se jim prihodki v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020 zmanjšali vsaj za 50 %.

Odprto sicer ostaja vprašanje, kako bodo kmetje, ki so obdavčeni po dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dokazali upad dohodka v posameznem mesecu. Vendar pristojni pojasnjujejo, da bodo za končno upravičenost do tega ukrepa preverjali in upoštevali naslednje:

  • prihodki so v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % v primerjavi z istim obdobjem obdobju leta 2019 in
  • prihodki v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20-odstotno rast prihodkov glede na isto obdobje v letu 2019.

Izjava bo na voljo od 14. aprila dalje na portalu eDavki, kjer jo bo mogoče izpolniti in tudi oddati. Pri tem opozarjamo na rok oddaje izjave, in sicer jo je potrebno oddati do 30. aprila za oprostitev prispevkov za mesec marec in april oziroma do 31. maja za oprostitev prispevkov za mesec maj. Praviloma jo je potrebno oddati preko portala eDavki.

So pa na FURS za kmete, ki eDavkov še ne uporabljajo, pripravili izjemo glede vložitve izjave. Ti jo lahko vložijo tudi v nabiralnik finančnega urada. Vendar je pri tem treba opozoriti, da je vložitev izjave vezana na rok.

Zato se takšna oddaja ne šteje za priporočeno, temveč se šteje, da je vložena, ko jo organ prejme (vzame iz nabiralnika), torej enako, kot če jo zavezanec odda preko pošte z navadno (ne priporočeno) pošiljko. Na tem mestu velja opozoriti tudi na točnost podatkov, saj bo v primeru, da se izkaže, da je kmečki zavarovanec navedel napačne podatke, dolžan vrniti oproščene prispevke, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Izredna pomoč v obliki temeljnega mesečnega dohodka

Kmečki zavarovanci, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati svoje dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu in na dan vložitve vloge nimajo neplačanih zapadlih davčnih obveznosti, bodo upravičeni do izredne pomoči v obliki temeljnega mesečnega dohodka v višini 350 evrov za mesec marec ter po 700 evrov za april in maj 2020, če so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve zakona.

Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora kmečki zavarovanec najpozneje do 31. maja 2020 predložiti isto izjavo, kot je predvidena za oprostitev plačila prispevkov. Enak je tudi postopek oddaje izjave ter pogoji za upravičenost. Razlikuje se le rok oddaje, v zvezi s čemer na FURS pojasnjujejo naslednje:

  • če bo izjava vložena do 18. aprila za marec, bo denar na TRR nakazan 25. aprila,
  • če bo izjava vložena od 19. do 30. aprila za marec in/ali april, bo denar na TRR nakazan 10. maja,
  • če bo izjava vložena od 1. do 31. maja za marec in/ali april in/ali maj, bo denar na TRR nakazan 10. junija.

Niti do odloga niti do oprostitve prispevkov in tudi ne do temeljnega mesečnega dohodka pa ne bodo upravičeni kmetje, ki so vključeni le v obvezno zdravstveno zavarovanje (zavarovani po zavarovalni podlagi 053 ali 054), nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki sicer niso kmečki zavarovanci (to so tisti, ki sicer plačujejo pavšalne prispevke iz naslova zdravstvenega zavarovanja, ki trenutno znašajo 36,92 evra na mesec), ter kmečki zavarovanci, ki niso zavarovani za polni zavarovalni čas (mednje sodijo tudi tisti, ki morda trenutno koristijo pravico do krajšega delovnega časa iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, ker varujejo otroka do 3. leta starosti ali več otrok do zaključka prvega razreda osnovne šole najmlajšega).

Za vse tri naštete kategorije je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) predlagala, da se jih vključi med upravičence do ukrepov pomoči in bo pri svojih zahtevah vztrajala tudi pri ukrepih, ki se še obetajo na področju odprave posledic epidemije COVID-19.

Drugi ukrepi na področju socialne varnosti kmetov

ZIUZEOP prinaša ugodnosti tudi na področju pokojnin in nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela (t. i. bolniško nadomestilo).

Kmečki zavarovanci (velja le za tiste, ki so tudi sicer zavarovani za ta primer, in sicer zavarovalne podlage 051, 052 in 007+064), ki bodo imeli na dan uveljavitve ZIUZEOP bolniško nadomestilo zaradi bolezni ali poškodbe v svoje breme ali bodo to pravico pridobili po uveljavitvi tega zakona, bodo upravičeni do kritja tega nadomestila v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kmečki zavarovanci bodo torej od prvega delovnega dne upravičeni do bolniškega nadomestila.

Ta pravica bo kmečkemu zavarovancu priznana od uveljavitve ZIUZEOP oziroma nastanka razloga za bolniško nadomestilo do prenehanja razlogov za prejemanje bolniškega nadomestila, vendar najdlje do dne, ko Vlada RS ugotovi razloge za prenehanje tega ukrepa oziroma do 31. maja 2020. Navedeno pravico bo mogoče uveljavljati z zahtevo, ki se jo vloži elektronsko pri ZZZS, in sicer najpozneje do 30. septembra 2020. Nadomestilo bo s strani ZZZS izplačano v roku 30 dni po vložitvi vloge.

Njegova višina je odvisna od razloga za začasno zadržanost z dela (npr. 80 % za bolezen izven dela, 70 % za poškodbo izven dela …) ter od osnove. Slednja je za kmečke zavarovance v tem primeru določena v višini povprečne osnove za plačilo prispevkov za leto 2019.

ZIUZEOP predvideva tudi upravičenost do enkratnega solidarnostnega dodatka za uživalce pokojnin, katerih pokojnina znaša 700 evrov ali manj. Enkratni solidarnostni dodatek bo izplačan skupaj s pokojnino za april, pri čemer je njegova višina odvisna od višine pokojnine posameznega uživalca in tako znaša:

  • 300,00 evrov za uživalce pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 500,00 evrov,
  • 230,00 evrov za uživalce pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 500,01 do 600,00 evrov in
  • 130,00 evrov za uživalce pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 600,01 do 700,00 evrov.

Želeli bi poudariti, da tokrat niso spregledali niti prejemnikov pokojnin, ki so pretežni del svoje zavarovalne dobe bili zavarovani za ožji obseg, niti prejemnikov predčasnih pokojnin in tudi ne vdovskih upokojencev.

Smo pa na KGZS predlagali, da bi do enkratnega solidarnostnega dodatka bile upravičene tudi kmečke žene, ki so starejše od 65 let in nimajo lastnih prihodkov oziroma so ti nižji od 591,20 evra, kolikor trenutno znaša cenzus za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.

Prepričani smo namreč, da tako po dohodku kakor tudi po starosti sodijo med ranljive skupine. Dohodek ter starost sta bila namreč kriterija, na podlagi katerih je sicer zakonodajalec priznal enkratno pomoč v višini 150,00 evrov osebam, ki so prejemnice denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ter celo študentom. KGZS si bo zato še nadalje prizadevala za priznanje pomoči tudi kmečkim ženam, ki so in še vedno s svojim delom prispevajo k blagostanju družbe.

Drugi ukrepi na področju kmetijstva

Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih se za leto 2020 določi v višini 50 % katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020, davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih pa v višini 35 % pavšalne ocene dohodka na panj, kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020.

Kmečkim zavarovancem, ki bi jim potrdili okužbo z virusom COVID-19, pripada finančna pomoč za čas trajanja nezmožnosti za delo. Višina finančne pomoči je enaka dejanskemu strošku nadomestitve njihovega dela na kmetiji, vendar ne več kot 80 % minimalne plače za delo s polnim delovnim časom (to je 752,46 evra) in je namenjena predvsem kot pomoč za nadomeščanje nujno potrebne delovne sile za izvedbo rednih del na kmetijah.

Do te pomoči pa ne bo upravičen tisti kmečki zavarovanec, katerega kmetijsko gospodarstvo bo prevzel v upravljanje začasni upravljavec po določbah Zakona o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane ali do dneva uveljavitve zakona ni vpisan v register kmetijskih gospodarstev oziroma evidenco ribičev – fizičnih oseb ali ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle davčne obveznosti. Vlogo za dodelitev te finančne pomoči bo potrebno vložiti v enem mesecu od razglasitve konca epidemije na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), in sicer na obrazcu, ki bo na voljo na osrednjem spletnem mestu državne uprave portalu gov.si ali na spletni strani ARSKTRP.

Nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, fizična oseba, ki je lastnik gozda, in fizična oseba ribič, ki ima zaradi posledic epidemije izpad dohodka, ki so zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje, je upravičen do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka, če je sektor utrpel najmanj 20-odstotni izpad dohodka.

Ta finančna pomoč se bo lahko uveljavljala še za obdobje treh mesecev po razglasitvi konca epidemije in jo bo mogoče uveljavljati z vlogo na ARSKTRP. Postopek, posamezne upravičene sektorje, podrobnejše pogoje za dodelitev, višino, vstopni prag, najvišjo višino finančnega nadomestila in način izračuna bo podrobneje predpisala Vlada RS. Velja pa opozoriti, da oseba, ki bo uveljavljala pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, ne bo upravičena do te pomoči.

ZIUZEOP ureja tudi upravičenost imetnikov dovoljenj za gospodarski ribolov do nadomestila plačila priveza v ribiških pristaniščih, in sicer v višini 40 % celotnega zneska za leto 2020. Podrobnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci za dodelitev, način določitve ter postopek dodelitve nadomestila bo predpisala Vlada RS.

Nadalje se ureja tudi nabava kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih. Javni zavodi bodo tako morali, ne glede na predpise, ki urejajo zeleno javno naročanje, do konca leta 2020 nabavljati vsaj 50 % pridelanih kmetijskih pridelkov in živil z območja Republike Slovenije in vsaj 5 0% predelanih kmetijskih pridelkov in živil, pri katerih so bile vse faze pridelave in predelave opravljene v Republiki Sloveniji. Za ukrep se ocenjuje, da bo izrazito vplival na bodočo samooskrbo ter pozitivno vplival na kmetijski in kmetijsko-predelovalni sektor.

Odprava omejitve

Za leto 2020 se ukinja tudi časovna omejitev opravljanje sezonskega dela v kmetijstvu. Izvajalci začasnega in občasnega dela v kmetijstvu bodo tako, ne glede na siceršnjo omejitev 90 dni v koledarskem letu, v letu 2020 to delo lahko opravljali neomejeno do konca leta. Tu velja opozoriti, da za kmetijsko gospodarstvo še vedno velja omejitev 120 dni na leto.

Na KGZS opozarjamo, da tovrstna sprostitev časovne omejitve še ne pomeni avtomatičnega podaljšanja dela za tuje sezonske delavce, ki potrebujejo delovna dovoljenja. Zato smo zanje predlagali rešitev, po kateri bi se tudi delovna dovoljenja avtomatično podaljšala, kar pa ni bilo sprejeto. Ne glede na to bomo vztrajali pri svoji zahtevi pri pripravi naslednjega paketa ukrepov. Kot ne najboljšo ocenjujemo tudi rešitev sezone z domačo delovno silo, in sicer z delavci, ki so že ali pa še bodo v času epidemije poslani na začasno čakanje na delo. Čeprav je v takem ukrepu sicer čutiti voljo države, da pomaga kmetijski panogi pri pridobivanju nujno potrebne sezonske delovne sile, se je vendarle potrebno zavedati, da se mora delavec, ki je poslan na čakanje na delo, vrniti k svojemu delodajalcu, če ga ta pozove k vrnitvi.

V praksi si je tako težko predstavljati, da bodo sezono reševali delavci, za katere kmet z danes na jutri ne bo vedel, ali se bodo še vračali k delu na kmetiji. Tako na KGZS predlagamo, da se za rešitev vprašanja v zvezi s sezonsko delovno silo raje določi osebe, ki so brezposelne, ter se jih zaveže k obvezni sklenitvi in izpolnitvi pogodbe. Le tako bo kmetu vsaj nekoliko zagotovljena stalna pomoč, ki je v času sezone izjemnega pomena. V nasprotnem primeru pa je bolje, da država sprejme ukrepe, s katerimi bo omogočila vstop in delo tujim sezonskim delavcem.

 

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trenutno ni aktualnih vsebin! Oglejte si vse dogodke.

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri