Če ne bo živinoreje, kdo bo skrbel za obdelanost in poseljenost območij z omejeno možnostjo pridelave

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) sprašujemo, kje in kdo bo skrbel za prehransko raznolikost in varnost Slovenije, če se bo zaradi vse večjega števila zveri začelo opuščati živinorejo in obdelane površine

Na KGZS z veliko zaskrbljenostjo spremljamo pozive nekaterih posameznikov, da bi bilo zaradi ohranitve vse večjega števila zveri najbolje kar opustiti kmetijstvo, predvsem pa živinorejo, ki naj bi bila glavni krivec za napade zveri. Po njihovem mnenju sta kriva torej žrtev in kmet, ki nastavlja svojo živino zverem.

Čeprav sedaj živimo v času blaginje in skoraj neomejene količine hrane v trgovinah, imamo pa zaslugi kmetijstva še vedno obdelan in ohranjen življenjski prostor tudi tam, kjer so pogoji za življenje in delo oteženi ter manj primerni. V Sloveniji je namreč blizu 75 odstotkov obdelovalnih površin takšnih, ki sodijo med površine z omejenimi možnostmi za obdelavo. Tako tradicija kot stroka sta dokazali, da je prav živinoreja edina možnost, da se ta območja ustrezno obdelajo. Po zaslugi živinoreje na teh območjih so ta še vedno poseljena, hkrati pa s tem zagotavljajo tudi socialno in ekonomsko varnost velikemu številu prebivalcev podeželja. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na vpliv živinoreje in obdelanosti višinskih območij na prehransko varnost Slovenije, saj bi bili z njihovo opustitvijo še bolj odvisni od uvoza hrane. Bomo to tvegali zaradi vse večjega števila zveri?

Kmetje in zmerno število zveri so vedno sobivali. Vendar se je s strokovno presojo in posegi ustrezno uravnavalo število zveri (tudi z odstrelom), da ni prišlo do večjih škod na obeh straneh. Da je bil dosedanji »slovenski« način upravljanja z naravovarstvenega vidika ustrezen, govori tudi število zveri, ki je zelo naraslo. Torej njihov obstoj ni bil ogrožen.  Opustitev  upravljanja oz uravnavanja populacij zveri bi imela za posledico, da se kmetijska krajina, namenjena pridelavi hrani, opusti in tako omogoči širitev prostora za divjad in zveri. In ko se človek umakne s živino , ko se bo populacija divjadi zmanjšala, ki je prehranska baza za zveri,  kdo bo potem hrana zverem?

Veliko število zveri in posledično njihove gostote bodo zagotovo izzvale konflikte na območjih pojavljanja.

KGZS zagovarja vse oblike varovanja živine, predvsem tiste, ki bodo najbolj učinkovito preprečile škodo, ki jo lahko naredijo zveri. Pri tem pa je treba biti razumen pri njihovi uporabi. Električne ograje, psi in druge tehnične ovire niso vedno učinkovite, hkrati pa bi popolnoma spremenile videz naše pokrajine. Zato KGZS podpira prizadevanja za takšno upravljanje s populacijami zvermi, ki bo omogočilo njihovo ohranitev, obenem pa omogočilo kmetovanje in življenje ljudi na podeželju brez večjih škod in konfliktov.