Javno naročanje z vizijo: kako javna prehrana lahko okrepi slovensko kmetijstvo
Trženje in promocija, Gospodarjenje |
Avtor: Zbornični urad
Na sejmu MOS v Celju je v sredo, 16. septembra 2026, potekala okrogla miza Javno naročanje z vizijo, ki je združila predstavnike kmetijstva, javnih ustanov in civilne družbe. Razprava je bila osredotočena na vprašanje, kako z boljšim sistemom javnega naročanja okrepiti položaj slovenskih kmetov ter povečati delež lokalne hrane v javnih prehranskih obratih – od šol in vrtcev do bolnišnic, domov za starejše, vojske in policije.
Predsednik KGZS, dr. Jože Podgoršek, je v svojem nastopu poudaril, da je javna prehrana eden največjih neizkoriščenih potencialov za slovensko kmetijstvo. Izpostavil je, da je že kot varuh odnosov v prehranski verigi in kasneje kot minister opozarjal na nujnost sprememb, ki bi omogočile več neposrednega sodelovanja med javnimi ustanovami in lokalnimi pridelovalci. »Če želimo več lokalne hrane, moramo spremeniti način naročanja, ne pa kmetov,« je poudaril Podgoršek.
Pri tem je ključno, da se slovenskim kmetom omogoči sodelovanje v prehranski verigi ter da se njihovo delo in kakovost domače pridelave ustrezno ovrednotita. Povezovanje pridelovalcev, predelovalcev in javnih zavodov lahko prispeva k ohranjanju kmetijske dejavnosti, razvoju podeželja in večji prehranski varnosti.
Možni ukrepi
Po njegovih besedah je nujno razmisliti o deregulaciji javnega naročanja hrane, saj bi to omogočilo večjo fleksibilnost, hitrejše odzive na krizne razmere (suša, geopolitične motnje, nihanje cen) ter večjo vključenost lokalnih pridelovalcev. Poudaril je tudi, da javna prehrana ni strošek države, temveč strošek staršev, svojcev in uporabnikov, zato je še toliko pomembneje, da je hrana kakovostna in lokalna.
Okrogla miza je ponudila prostor za izmenjavo pogledov med predstavniki ministrstev, raziskovalnih ustanov, kmetijskih organizacij, ekoloških zadrug in organizatorjev šolske prehrane. Sodelujoči so iskali poti, kako vizijo trajnostne lokalne prehrane prenesti v prakso ter zagotoviti, da bo javno naročanje bolj povezano s potrebami slovenskega kmetijstva in lokalnih skupnosti.
Dogodek je bil tudi priložnost za krepitev sodelovanja in iskanje rešitev, ki bi slovenskemu kmetu omogočile večjo vlogo pri oskrbi javnih zavodov, uporabnikom pa dostop do kakovostne in lokalno pridelane hrane.