V nedeljo je v samostanu Stična potekalo srečanje kmetov, ki se je začelo s sveto mašo in nadaljevalo z druženjem, hkrati pa je v neposredni bližini samostana potekalo tekmovanje oračev ljubljanske regije.

Ključne besede: samostan Stična, srečanje kmetov, prvi kovinski plug v našem prostoru, tekmovanje v oranju

Avtor: Marjan Papež

Stiški samostan je ob 890 letnici samostana organiziral srečanje slovenskih kmetov in vseh, ki jim je kmetijstvo vrednota v zahvalo za vse, kar je opatija Stična v zgodovini prispevala za razvoj kmetijstva v našem prostoru.
 

Plug ne govori, ampak naredi brazdo

Srečanje se je začelo z zahvalno sveto mašo, ki jo je daroval apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. Luigi Bianco. V pridigi je stiški opat Maksimiljan File povedal: »Letos obhajamo 890 let prihoda prvih cistercijanov v Stično – in s tem tudi tistega prvega pravega pluga, s katerim so takrat prvič zarezali v našo slovensko zemljo. To je lepa podoba. Cistercijani niso prišli samo molit. Prišli so tudi delat. Iskali so Boga v cerkvi, pri oltarju, v Božji besedi, tišini, v skriptoriju … Iskali so ga tudi na polju, pri delu svojih rok, v skrbi za zemljo in v vsakdanjih dolžnostih. Plug je zarezal v zemljo. In za njim je prišel sad. In morda je prav v tem lepota pluga. Plug ne govori. Preprosto naredi brazdo. Potem je treba sejati. Čakati. Vztrajati. In zaupati, da bo nekoč prišel sad.«

Plug je prinesel kmetijsko revolucijo

Po maši so se skozi samostansko dvorišče zapeljali traktorji s plugi, med drugim tudi pet tekmovalcev, katerih plugi so na tekmovanju zaorali v zemljo bližnje samostanske njive. Sprevod so si med drugim ogledali nuncij Bianco, kmetijski minister Janez Cigler Kralj, ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc, državni sekretar ministrstva za kohezijo Rok Šimenc, predsednica Slovenske ljudske stranke dr. Tina Bregant, župan Ivančne Gorice Dušan Strnad in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek, ki je povedal: »Lahko rečemo, da se je s prihodom kovinskega pluga zgodila pri nas prva kmetijska revolucija in zato velja vse spoštovanje do prispevka opatije k razvoju slovenskega kmetijstva in širše. Danes kmetujemo drugače, tudi brez pluga, a umni kmetovalci rečejo, da je treba enkrat v kolobarju njivo tudi zaorat.« 

Kmetijski minister Janez Cigler Kralj je izpostavil: »Kdor je kdaj stal za plugom, ve, da ravna brazda ni naključje. Zahteva mirno roko, potrpežljivost, izostreno oko in globoko poznavanje zemlje. Ko ga povzdignemo v tekmovanje, pokažemo, da nam ni vseeno, kako delamo z zemljo, ki nas preživlja.«

Prihod pluga presega pomen samega orodja

V pozdravu udeležencev je v imenu predsednika vlade in lastnem imenu spregovorila ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc: »Samostan je eden najpomembnejših krajev kulturnega, duhovnega in zgodovinskega spomina na Slovenskem. Je najstarejši še delujoči samostan v Sloveniji, tako povezuje srednji vek in današnji čas. Podoba prihoda pluga presega pomen samega orodja, predstavlja prenos znanja, novih izkušenj, novih načinov gospodarjenja. Tako človek svet okrog sebe ne le uporablja, temveč tudi razume, oblikuje in izboljšuje.«

Predsednica SLS dr. Tina Bregant pa se je slikovito spomnila pomena mladih iz Društva podeželske mladine Kalček: »Kalček potrebuje sonce, vodo, skrb in znanje in dobro pripravljeno zemljo, da zraste pridelek.«

Pred zaključkom uradnega dela je o pomenu tekmovanj v oranju spregovoril dolgoletni sodnik na tekmovanjih, nekdanji direktor KGZS – Zavoda Ljubljana Jože Benec. Orisal je razvoj tekmovalnega oranja, nekaj osnovnih pravil in izpostavil misel: »Dokler se bo svetil lemež, kmet ne bo revež.«

Regijsko tekmovanje v oranju

Kot omenjeno je potekalo hkrati tudi regijsko tekmovanej v oranju, kjer se je pomerilo pet tekmovalcev. V kategoriji plugov krajnikov je zmagal Benjamin Kavšek, drugi je bil Jože Habjan, tretji Franc Kavšek, in četrti Toni Simonič.  Pri obračalnih plugih: je zmagal Toni Zabukovec, k pa je bil edini tekmovalec v tej kategoriji. 

------

Plug, cviček, silvanec, fižol …

Kjerkoli so cistercijani ustanovili samostane, so razvijali kmetijstvo. Ko so leta 1136 v Stično prišli prvi menihi, niso prinesli le knjig in bogoslužja, ampak tudi gospodarsko znanje.  

Že v 12. stoletju je prvi kovinski plug prav v Stični zarezal v slovensko zemljo. Prav tako je zgodba cvička tesno povezana s Cistercijansko opatijo Stična. Obstaja celo zanimiva simbolika: cviček sledi cistercijanskemu idealu skromnosti, zmernosti, preprostosti. Mnogi celo radi rečejo, da je cviček »meniško vino,« ki ni namenjen razkošju ali bahavosti, ampak druženju, delu, prazniku in skupnosti. Tudi fižol se v naših krajih prvič omenja v popisu samostanskega premoženja leta 1576. Za vinogradništvo je  samostan pomemben tudi za  belo sorto grozdja zeleni silvanec, katerega cepljenke so leta 1659 poslali v Nemčijo in je bil do sedemdesetih let prejšnjega stoletja najbolj razširjena sorta v Nemčiji. 

-----

Samostan nekoč in danes

V Stični živijo menihi cistercijani po Pravilu sv. Benedikta, ki pravi: »moli in delaj«. Sv. Benedikt je določil: »Šele tedaj so pravi menihi, kadar živijo od dela svojih rok. Samostan je treba, če je le mogoče, postaviti tako, da je znotraj samostana vse potrebno, tako menihom ne bo treba hoditi ven.«  Časi so se od takrat močno spremenili, zato ima sedaj samostan odprta vrata v obe smeri. Nudi številne možnosti obiska pri njih, od kratkih obiskov do večdnevnih duhovnih vaj, za mlade pa bo letos že 45. srečanje Stična mladih. Samostan bogato kmetijsko tradicijo udejanja na lastnem posestvu, kjer pridelujejo predvsem zelišča, zeliščne čaje, znameniti Ašičev kis, med …

-----