"Državni zbor je sprejel Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za Obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) oziroma interventni zakon. Ta interventni zakon je z vidika številnih vprašanj, ki smo jih v zadnjih dneh prejeli na ministrstvo ali pa na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP), ključen, saj posega tudi v  procesne in materialne roke," sporočajo z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.

Z njim se vzpostavljajo začasni ukrepi (do najkasneje 1. 7. 2020), ki pomenijo odstop od uveljavljenih pravil Zakona o splošnem upravnem postopku. Ukrepi sledijo temeljnemu cilju zmanjševanja možnosti širjenja virusa zaradi izvajanja procesnih dejanj na strani strank in na strani organov, pomembno pa je, da se z zakonom varujejo pravni položaji strank, ki bi morale izpolniti neko odrejeno obveznost, bodisi odpravljati pomanjkljivosti ali pošiljati dokaze, ki so potrebni za odločitev, pa tudi izpolnjevati obveznosti, ki so jih naložene z odločbo ali sklepom.

Od uveljavitve interventnega zakona do objave sklepa Vlade RS v Uradnem listu RS o prenehanju razlogov, roki ne tečejo, kar pomeni, da boste lahko vsi, ki so vam bile v tem obdobju naložene kakršnekoli materialne obveznosti, le-te lahko izpolnili tudi po prenehanju ukrepov.

V primeru, da ste bili pozvani k odpravi pomanjkljivosti, ali da se izjasni o ugotovljenih dejstvih, roki v času trajanja posebnih ukrepov ne tečejo. Poleg prekinitve rokov, ki varujejo pravni položaj strank, posebni ukrepi predvidevajo tudi prekinitev teka rokov za organ. 

V splošnem lahko ukrepe v interventnem zakonu povzamemo tako, da začasno roki ne tečejo in da se bodo postopki podaljšali za toliko časa, kolikor bodo trajali posebni ukrepi.

Če bi se rok za izpolnitev neke materialne obveznosti, na primer: vložitev zahtevka za izplačilo sredstev, obveznost poročanja po zaključeni investiciji, obveznosti sporočanja standardno obdelanih podatkov FADN, obveznost oddaje zahtevka za izplačilo 2. obroka pri mladih prevzemnikih in podobno, iztekel v času trajanja posebnih ukrepov, bodo imeli upravičenci možnost, da bodo to obveznost normalno izpolnili še v roku 8 dneh po prenehanju ukrepov, kar bo ugotovila Vlada RS s sklepom, ki ga bo objavila v Uradnem listu RS.

Interventni zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, predvidoma 28. 3. 2020. Njegovi ukrepi pa bodo veljali do prenehanja razlogov zanje, vendar najdlje do 1. julija 2020.

Za upravičence iz naslova ne-IAKS ukrepov Programa razvoja podeželja RS 2014–2020, kot na primer upravičencev, ki so prejeli podporo za investicije, za mlade prevzemnike, omenjeni interventni zakon torej pomeni, da:

1. jim ni potrebno v tem obdobju javljati višje sile na AKTRP, če določene materialne obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev, na osnovi katere jim je bila naložena obveznost, zaradi aktualnih razmer v državi, ne bodo mogli izpolniti, saj roki v tem času ne tečejo. Ker jim roki za izpolnitev obveznosti torej v tem času ne zapadejo, tudi ni podlage za uveljavljanje višje sile;
2. upravičenci imajo možnost vse obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev izpolniti še v roku 8 dni po prenehanju ukrepov, kar bo ugotovila Vlada RS s sklepom, ki ga bo objavila v Uradnem listu RS;
3. institut višje sile se bo lahko uporabil po poteku zgoraj omenjenega roka 8 dni po prenehanju ukrepov, če bodo imeli upravičenci na voljo premalo časa za izpolnitev obveznosti. Upravičencem, ki kljub podaljšanju rokov svojih obveznosti ne bodo mogli izpolniti, svetujemo, da na AKTRP javijo višjo silo v roku 15 delovnih dni od izteka omenjenega 8-dnevnega roka. Te prošnje bo AKTRP obravnavala po ustaljenem postopku, ki se sicer uporablja za primere višje sile. AKTRP bo na podlagi sporočene višje sile skupaj z upravičencem individualno določila spremembo rokov za izvedbo obveznosti ali pa oprostitev obveznosti, če bi se izkazalo, da upravičenec obveznosti zaradi višje sile ne more izpolniti. Upravičencu bo izdana odločba o spremembi obveznosti.