Na Ptuju je od 1. do 4. oktobra potekala 28. mednarodna delavnica Pacioli o inovativnih pristopih na področju mikroekonomskih baz podatkov v kmetijstvu, tj. ekonomskih podatkov o kmetijah. Letošnja delavnica je bila v veliki meri usmerjena na izzive, ki jih prinaša prehod obstoječega sistema spremljanja ekonomskih podatkov o kmetijah v okviru sistema FADN (Mreža za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev, angl. Farm Accountancy Data Network) v sistem FSDN ali v Mrežo za podatke o trajnostnosti kmetij (angl. Farm Sustainability Data Network).

Udeleženci delavnice, ki so prihajali iz več kot 20 držav, predvsem iz EU, so vodilni strokovnjaki in raziskovalci na področju FADN in povezanih podatkovnih baz. Med udeleženci so bili tudi predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije (DG-AGRI), glede na lokacijo pa smo imeli priložnost, da smo se lahko s strani Republike Slovenije strokovnega dogodka udeležili tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), KGZS - javne službe kmetijskega svetovanje in računovodskih pisarn FADN ter raziskovalci iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Kmetijski inštitut Slovenije je bil tudi lokalni organizator tega pomembnega dogodka, glavni organizator letošnje delavnice Pacioli na Ptuju je bil enako kot v preteklih letih nizozemski raziskovalni inštitut Wageningen Economic Research. Delavnica pa je bila podprta s strani Mreže za razvoj podeželja.

Delavnico je odprla ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko

V vseh EU državah vodijo zbirko FADN podatkov in obdelane rezultate poročajo na Evropsko Komisijo

Veliko kmetij pozna FADN, bodisi kot poročevalska kmetija ali pa se je v FADN vključila kot obveznik, ker je pridobila investicijska sredstva razvoja podeželja. Velikokrat pa ni znano dejstvo, da je FADN poenoten in standardiziran evropski sistem poenostavljenega kmetijskega računovodstva, ki se izvaja na vzorcu približno 80.000 tržno usmerjene kmetij v celotni EU. To pomeni, da se zbirajo v vseh državah enaki podatki, ki se potem združujejo v t.i. standardne rezultate FADN. Kot zanimivost naj povemo, da so v Veliki Britaniji ohranili ta sistem tudi po izstopu iz EU, ker menijo, da so ti podatki ključnega pomena za načrtovanje njihove kmetijske proizvodnje in kmetijske ukrepe po različnih panogah.

V Sloveniji v tem vzorcu vsako leto prostovoljno sodeluje približno 900 kmetij, ki so v vzorec povabljene s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. FADN je bil v EU ustanovljen leta 1965, v Sloveniji pa so bili prvi začetki računovodstva po metodologiji FADN leta 1994, od leta 2004 pa je računovodstvo FADN usklajeno s predpisi EU. FADN je bil primarno ustanovljen za potrebe Skupne kmetijske politike (spremljanje in analiza dohodkovnega stanja in ekonomske uspešnosti kmetij), ti podatki pa se zelo veliko uporabljajo v različnih raziskavah in za svetovanje kmetijam. Pri zbiranju podatkov imajo pomembno vlogo tudi svetovalci javne službe kmetijskega svetovanja, ki povabljene kmetije v vzorec spodbujajo za sodelovanje in vključitev v vzorec, kmetije naučijo pravilnega beleženja podatkov v poročila, bodisi individualno ali pa na izobraževanjih, skupaj s kmeti pa izpolnijo tudi popisne liste ob začetku vodenja in vsako leto ob zaključku leta.  Pravilni podatki so izrednega pomena za svetovanje pri razvoju kmetije in predstavljajo tudi pomembno bazo podatkov, ko se kmetija odloči za investiranje.

Prehod iz FADN v FSDN pomeni izziv glede povezovanja z drugimi bazami podatkov in čim večjo uporabnostjo rezultatov za kmetije

Kot smo že uvodoma omenili, so bila letošnja predavanja in delavnice v okviru dogodka Pacioli na Ptuju večinoma povezana s prehodom sistema FADN v sistem. FADN se bo od leta 2025 dalje preoblikoval v sistem FSDN, v okviru katerega se bodo poleg ekonomskih (računovodskih), zbirali tudi okoljski in družbeni podatki o kmetijah, npr. podatki o gnojilih, o fitofarmacevtskih sredstvih, o upravljanju z vodo in tlemi ali o nasledstvu na kmetijah. Na ta način bo možno bolje razumeti in tudi oceniti trajnost kmetijstva na ravni kmetij, predvsem v luči novih okoljskih, podnebnih in družbenih izzivov. Ker to pomeni, da bo potrebno zagotoviti nove oz. dodatne podatke, je pomemben del prehoda na FSDN tudi povezovanje z že obstoječim podatkovnimi bazami, s čimer bi kmetije, ki sodelujejo v FADN računovodstvu, poskušali čimbolj razbremeniti pri zbiranju podatkov. Nadalje, se v okviru FSDN želi še bolj okrepiti svetovanje kmetijam na področju trajnosti, še posebej s pomočjo novih načinov prikazovanja zbranih podatkov o kmetijah (t.i. povratne informacije), ki bi bili za kmetije bolj prijazni, zanimivi in uporabni za načrtovanje njihove proizvodnje. Pomemben del pa predstavlja tudi to, kako podatke in rezultate še bolj približati kmetijam. Povratne informacije gredo v smer dinamičnih, spletnih prikazov, ki so vizualno privlačni in prijazni do uporabnikov, da lažje razumejo te podatke.

V Sloveniji o pričakovanih izzivih tudi v okviru projekta CRP

Slovenski udeleženci smo z zanimanjem spremljali predstavitve in informacije o dobrih praksah na področju organizacije sistemov FADN po drugih evropskih državah, hkrati pa smo ugotovili, da se tudi po drugih državah soočajo s podobnimi problemi glede vključevanja kmetij, zagotavljanja podatkov in delovanja sistema. Zato se že sedaj zavedamo, da je ključno sodelovanje vseh držav in institucij, da bomo premagali ključne izzive novega sistema in prav taki dogodki omogočajo, da se sistem razvija v pravo smer.

Del podpornih dejavnosti pri prehodu FADN v FSDN se v Sloveniji izvaja tudi v okviru dvoletnega raziskovalnega projekta CRP V5-2229 (Podpora na dejstvih utemeljeni kmetijski politiki v Sloveniji: krepitev osnovnega FADN in podpora pri prehodu v FSDN), ki ga financirata MKGP in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. Osnovni namen projekta je pravočasno in strokovno podpreti prehod FADN v FSDN v Sloveniji, hkrati pa tudi prispevati h krepitvi osnovnega sistema FADN. Projekt koordinira Kmetijski inštitut Slovenije, v njem pa sodelujeta Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in KGZS – Zavod Kranj.

Skupinska slika vseh udeležencev delavnice

Po zaključeni delavnici Pacioli se vse institucije, ki delujemo na področju FADN v Sloveniji zavedamo, da bo prehod v FSDN zelo zahteven, vsaj v začetni fazi uvajanja sistema tudi za kmetije, ki bodo morale poročati o dodatnih podatkih, kljub iskanju rešitev, da bi kmetije čimbolj razbremenili dodatnega poročanja. Hkrati pa se zavedamo, da je to ključnega pomena za napredek in razvoj kmetij in celotnega kmetijstva, zato pogumno stopamo po poti, ki jo sedaj še gradimo in nas bo pripeljala do cilja.

Pripravili: dr. Maja Kožar, Kmetijski inštitut Slovenije, in Darja Pipan KGZS