Pri reševanju težav kmetov, ki kmetujejo na VVO, ni bilo po letu 2015 nobenega napredka zaradi neodzivnosti MKGP in MOP.

Člani Komisije za Vodovarstvena območja (VVO) so se konec marca 2018 sestali v Bohovi na že 2. izredni seji komisije v tem mandatu. Glavni namen sestanka je bil pregled aktivnosti in doseženih rezultatov dela v zadnjem letu ter nato predstavitev stanja na novinarski konferenci, ki jo je ob Dnevu voda organizirala KGZS takoj po sestanku. Branko Grad, predsednik Komisije za VVO, je predstavil pregled aktivnosti Komisije za VVO. Poudaril je, da pri reševanju težav kmetov, ki kmetujejo na VVO, ni bilo po letu 2015 nobenega napredka. Izrazil je razočaranje nad neodzivnostjo pristojnih na MKGP in MOP in povedal, da Komisija za VVO v zadnjem letu ni uspela rešiti nobenega odprtega vprašanja.

Pri reševanju težav kmetov, ki kmetujejo na VVO, ni bilo po letu 2015 nobenega napredka zaradi neodzivnosti MKGP in MOP. Po obsežni razpravi so se člani Komisije dogovorili, da aktivnosti dela Komisije in nerešeno problematiko natančno predstavijo na novinarski konferenci, ki je sledila sestanku. Dogovorili so se, da bodo takoj po oblikovanju nove Vlade RS zahtevali razgovor s pristojnima ministroma, na katerem bodo vztrajali pri zahtevi spremembe 79. člena Zakona o vodah oziroma pri sprejemu posebnega zakona za kmete, ki kmetujejo na VVO. Opozorili bodo tudi na dejstvo, da bodo kmetje zaradi popolne ignorance kmetijske politike do kmetovanja na VVO in s tem povzročenih stroškov, opustili obvezno ozelenitev tal preko zime, saj so stroški ozelenitve preko 500 evrov na hektar. Kot nujni del reševanja vprašanja kmetovanja na VVO bodo zahtevali dodatna nadomestna kmetijska zemljišča, saj kmetije na VVO propadajo in bodoči možni prevzemniki zaradi zahtev vodovarstvenega režima in omejevanja proizvodnje, odhajajo s kmetij.