Na sliki (od leve proti desni): Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek, kmet Rok Satler, kmet Klemen Šalej in vodja Iniciative lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč Spodnje Savinjske doline Rok Sedminek

Kmetje iz Spodnje Savinjske doline menijo, da načrt gradnje suhih zadrževalnikov za zmanjšanje tamkajšnje poplavne ogroženosti predstavlja veliko tveganje za njihova kmetijska zemljišča in ogroža njihov obstoj.

Avtor: Zbornični urad

Vplivi predloga DPN na kmetijska gospodarstva

Predlog državnega prostorskega načrta (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, ki je v javni obravnavi, bo močno vplival na 394 kmetijskih gospodarstev, od tega na 35 mladih prevzemnikov kmetij, je na novinarski konferenci povedal kmet Klemen Šalej iz Drešinje vasi pri Žalcu. »Po moji oceni bo oškodovanih še 500 hektarjev zemljišč v okolici Ložnice, ki jih v predlogu DPN-ja niso omenili,« je dejal.

Kmete skrbi, da bodo primorani njivske površine spremeniti v travinje in da bo kmetovanje popolnoma onemogočeno. Na tem območju imajo vsa kmetijska gospodarstva sklenjena pogodbena razmerja s kupci (mleko, meso, poljščine, hmelj) in jih skrbi, da ne bodo mogla več izpolnjevati prodajnih pogodb (zavezujoče pogodbe s kupci, kjer so opredeljene količine in cene).

Okoljske posledice in tveganja za tla ter objekte

Občasno poplavljanje najboljših kmetijskih zemljišč bo naneslo ostanke olj, mikroplastiko in odpadke iz gospodinjstev, kar bo zagotovo vplivalo na kakovost tal in ekonomsko varnost kmetij. Na nekaterih območjih so tla izrazito prodnata, zato obstaja tveganje, da bo talna voda vdrla v bližnje objekte. Kmet Rok Satler je opozoril, da bodo pridelki ter zemljišča ob prvi poplavi neuporabna. Posledica je zaprtje kmetijskih gospodarstev. DPN sicer predvideva nekatere sanacijske ukrepe, vendar na podlagi izkušenj drugih lokacij ti pridejo bistveno prepozno, v Celju šele po sedmih letih.

Zahteve kmetov in opozorila glede vodovarstvenih območij

Vodja Iniciative lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč Spodnje Savinjske doline Rok Sedminek je povedal, da pri pripravi DPN-ja pristojni niso upoštevali pripomb kmetov. Ti so med drugim vztrajali, da naj se ukrepi za protipoplavno varnost urejajo vse od izvira do izliva Savinje z vsemi pritoki: »O ukrepih se odloča brez lastnikov kmetijskih zemljišč. Mi si želimo protipoplavne varnosti, vendar pričakujemo, da bo smotrna in učinkovita. Predlog DPN-ja pa se zdaj kljub obljubam osredotoča le na Spodnjo Savinjsko dolino,« je poudaril Sedminek.

Prav tako je opozoril, da so v načrtovanih zadrževalnikih v Žalski občini črpališča pitne vode in vodovarstvena območja prve, druge in tretje kategorije (Levec, Šempeter): »Ne morem razumeti, da nekdo s takšno lahkoto tvega, da bo Savinjska dolina izgubila dostop do pitne vode iz pipe.«

Stališča KGZS in pričakovanja glede odkupa zemljišč

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) se bo aktivno vključevala v vse razprave in dejavnosti, povezane z gradnjo vodnih zadrževalnikov, saj bo predvidena gradnja v veliki meri posegla na lastniška zemljišča in objekte ter močno prizadela kmete – lastnike zemljišč, ki kmetujejo na teh območjih. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek je dejal: »Odkupne cene za zemljišča v tem delu Slovenije so okoli 10 evrov ali več na kvadratni meter, zato takšno ceno pričakujemo tudi za odkupe zemljišč za potrebe državnega prostorskega načrta.«

Predlogi kmetov za spremembe postopkov in sanacijske ukrepe

Kmetje iz Spodnje Savinjske doline bodo Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) predlagali, da zadrži postopke za sprejem DPN-ja, dokler se ne opravijo sestanki z lastniki kmetijskih gospodarstev, ki izgubljajo kmetijska zemljišča. Na sestankih bodo ponovno proučili tudi druge možnosti (umeščanje vodnih zadrževalnikov, umeščanje suhih zadrževalnikov na nekmetijskih zemljiščih ali slabših kmetijskih zemljiščih). MNVP mora prek Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov poiskati možnosti za nadomeščanje kmetijskih zemljišč.

Pri sanacijskih ukrepih je treba upoštevati celoten GERK (celotno zemljišče vsakega lastnika) in ne zgolj tisti del, ki je v območju zadrževalnika. Nujno je treba uvesti sanacijske načrte za vse trajne nasade in hmeljišča, ne glede na površino in delež zemljišč ene kmetije v zadrževalnikih. Kmetje prav tako zahtevajo, da se pripravi vpliv protipoplavnih ukrepov na posamezne kmetije že v okoljskem poročilu in ne šele kasneje.

Slika