Les iz domačih gozdov pomeni za številna gospodinjstva na podeželju resnično energetsko neodvisnost in zaščito pred draginjo

Edini zanesljiv vir energije, ki ga lahko dolgoročno shranimo na lastnem pragu

Avtor: Mihael Koprivnikar, KGZS

Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga FAO letos posveča temi Gozdovi in gospodarstvo, lastniki gozdov poudarjamo, da so slovenski gozdovi v času gospodarskih negotovosti naš najpomembnejši strateški vir za razvoj sodobne bioekonomije. Hkrati predstavljajo največji obnovljiv vir energije v državi – z lesom se ogreva skoraj tretjina slovenskih gospodinjstev.

Gozdno-lesni sektor danes zagotavlja več kot 25.000 delovnih mest in predstavlja stabilno jedro primarnega gospodarstva. S povečanjem domače predelave lesa in lesne biomase bi lahko ustvarili še tisoče novih zelenih delovnih mest ter okrepili vse druge koristi, ki jih gozdovi prinašajo družbi. Zato lastniki gozdov pozivamo k sistemskim spremembam v gozdno-lesni verigi in k spodbujanju rabe lesne biomase v manjših sistemih daljinskega ogrevanja.

Za večji izkoristek

Čeprav so slovenski gozdovi izjemno produktivni, v zadnjih 30 letih izkoriščamo le dobro polovico njihovega letnega prirastka. Predlagamo zato dvig domače predelave lesa za dodatni 1 milijon m³ ter uporabo dodatnih 0,5 milijona m³ manjvredne lesne biomase za ogrevanje. To predstavlja energijski ekvivalent približno 100.000 ton kurilnega olja. Takšen načrt je trajnostno povsem izvedljiv, saj letni prirastek slovenskih gozdov znaša okoli 9 milijonov m³. S tem bi zmanjšali izvoz nepredelanega lesa, povečali dodano vrednost doma in okrepili vitalnost podeželja.

V času zaostrenih geopolitičnih razmer, motenj v dobavnih verigah in visokih cen energentov gozdovi niso le »kmetova banka«, temveč edini zanesljiv vir energije, ki ga lahko dolgoročno shranimo na lastnem pragu. Les iz domačih gozdov pomeni za številna gospodinjstva na podeželju resnično energetsko neodvisnost in zaščito pred draginjo.

Večnamenskost gozdov

Aktivno in strokovno gospodarjenje z gozdovi prinaša številne sinergijske učinke ter povečuje njihovo odpornost na podnebne spremembe. Ob tem pa opozarjamo, da splošni ukrepi obnove narave ne smejo posegati v vse gozdove enotno. Izvajati jih je smiselno le tam, kjer so nujni za dolgoročni obstoj zavarovanih vrst. Z uravnoteženjem ciljev varstva narave lahko gozdovi ostanejo hkrati gospodarska priložnost, življenjski prostor številnih vrst ter prostor za rekreacijo in zeleni turizem.

Slovenski gozdovi in gozdno-lesni sektor sta naša varna prihodnost ter eden ključnih stebrov nacionalnega gospodarstva.