Kar 14 gospodarskih organizacij in združenj je 25. avgusta letos pozvalo predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Goloba in ministrsko ekipo, da se srečamo in se ob konstruktivnem dogovoru skupaj prizadevamo za blaginjo naših ljudi in sodelovanje pri razvoju in konkurenčnosti. Poudarili smo, da potrebujemo ukrepe, ki bodo podprli trajnostno rast in razvoj našega gospodarstva in družbe. Veselimo se potrditve srečanja z dr. Golobom in njegovo ekipo, ki bo 9. oktobra 2023, in hkrati opozarjamo na dejstvo, da je za celotno gospodarstvo nujno, da zagotovimo stabilno in privlačno poslovno okolje, zato se želimo izogniti nedorečenim izjavam o novih davkih in dajatvah, ki po nepotrebnem vnašajo nemir v gospodarstvo. Tudi navajanje posameznih sektorjev, ki jih je treba dodatno obdavčiti, povzroča negotovost in otežuje poslovanje, kar lahko vodi v zmanjšanje investicij in ustvarjanja delovnih mest tako slovenskih kot mednarodnih podjetij. Ne smemo pa pozabiti tudi na dejstvo (nedavno tudi münchenskega inštituta Ifo), da so pri nas gospodarstvo in zaposleni že sedaj nadpovprečno obremenjeni z davki in prispevki. Zato bi bil po našem mnenju nujen prvi korak pred morebitnim uvajanjem obveznega prispevka – če bo sploh potreben – takrat, ko bo zaključen popis nastale škode in ko bo tudi že znana višina zbranih sredstev iz naslova donacij, EU in iz državnega proračuna, na kar je vlado opozoril tudi fiskalni svet. Sanacija bo potekala postopoma in bo zagotovo trajala več let, zato ni potrebe po hitenju z novimi obremenitvami, še posebej zato, ker še vedno ni jasno, koliko sploh znaša škoda. Menimo tudi, da potrebujemo več preglednosti in transparentnosti ne le pri oceni škode, temveč tudi pri snovanju Sklada za obnovo Slovenije. Ker se bodo v ta sklad stekala tudi sredstva gospodarstva, pričakujemo vzpostavitev ustreznega civilnega nadzora nad poslovanjem tega sklada in nad uporabo namenskih sredstev ob upoštevanju ustrezne zastopanosti vseh deležnikov – vplačnikov v sklad. Torej poleg države tudi predstavnike prebivalstva in gospodarstva. 

Stiska ljudi in podjetij

Zavedamo se in tudi sami občutimo, da je stiska ljudi, ki so jim poplave vzele dom, brezmejna. To so naši prijatelji, sodelavci, znanci, sodržavljani, zato je prav, da vsi pomagamo. Huda je tudi stiska nekaterih podjetij, kar seveda posledično ogroža zaposlitve in dobrobit ljudi. Žal pa je zaradi vtisa, ki se ga ustvarja navzven, da je celotna država praktično zaustavljena, dodatno ogroženo naše v izvoz naravnano gospodarstvo – v Sloveniji je to več kot 80 % podjetij. V mednarodnih verigah zato izgubljamo težko pridobljeno zaupanje in konkurenčnost. Ravno v teh dneh lahko beremo, kako lahko zaustavljena proizvodnja v enem slovenskem podjetju ohromi proizvodnjo v tujini (in to velike multinacionalke). Vsi skupaj moramo preprečiti, da bi se naši mednarodni partnerji zaradi napačnih informacij o stanju v Sloveniji obrnili drugam in bi slovenska podjetja izgubila svoj prostor v mednarodnih dobaviteljskih verigah.

Podjetja so samo v prvih 14 dneh po poplavah dobrodelnim organizacijam nakazala več kot 12 milijonov evrov. Z roko v roki so sodelavke in sodelavci pomagali drug drugemu, pomagala so si tudi podjetja med seboj. Obrtniki in podjetniki so svojo mehanizacijo in zaposlene nesebično ponudili za pomoč na vseh koncih Slovenije. Podjetja vedo, da ima pomoč, ki pride hitro, največji učinek. Tisti, ki so priskočili na pomoč in donirali takoj, ko je bilo potrebno, zdaj ne smejo biti v slabšem položaju od tistih, ki jim bo država pobrala sredstva na podlagi obveznega »solidarnostnega« prispevka.

Uzakonjena solidarnost ni dobra 

Navajamo mnenje podjetja, ki pa je le en primer od mnogih, ki so se odzvala na podoben način, da bo lažje razumeti realno stanje duha v gospodarstvu: »V našem podjetju smo od začetka katastrofalnih poplav skušali pomagati prizadetim krajem. S civilno zaščito in gasilci smo sodelovali pri delovnih akcijah ter čistili poplavljene prostore. Oblikovali smo tudi sklad za pomoč. Naša solidarnost prihaja iz srca. Potem pa se je naša pobuda o delovnih sobotah izrodila v obvezno solidarnost, naša donacija pa bo preusmerjena v državni sklad namesto hitro in neposredno občinam, humanitarnim organizacijam in civilni zaščiti. Vlada bi naredila več s pozivom k solidarnostnim delovnim sobotam in odpravo obdavčenja takih donacij kot s tem, da je uzakonila solidarnost.«

Celotno gospodarstvo ostaja enotno in združeno v zavedanju, da lahko le skupaj – država, gospodarstvo in civilna družba – oblikujemo prihodnost naše države in družbe ter zagotavljamo blaginjo za vse.