Veriga preskrbe s hrano je zapletena, pogosto se kmetom vsiljujejo nepoštene prakse. Z obstoječim sistemom žal podpiramo tuja kmetijska gospodarstva, ki se načrtno lotevajo nizkocenovne pridelave hrane, ki je kakovostno vprašljiva in slaba za potrošnika. V Sloveniji se trenutno srečujemo tudi s tem, da imamo kljub zadostni domači pridelavi na trgovskih policah krompir iz Egipta, papriko iz Srbije, kmetijska zadruga Krka pa paprike ne more prodati, kar je absurd,je na okrogli mizi Zdravje in hrana na razpotju - kakšna bo naša prihodnost?, poudaril varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano dr. Jože Podgoršek, ki je bil v sodelovanju z evropskim poslancem dr. Igorjem Šoltesom gostitelj dogodka. Ta je bil organiziran z željo poudariti, da je lokalno pridelana hrana, ki se ponaša s kakovostjo, svežino in varnostjo za potrošnika, pot do našega zdravja in trajnostne prihodnosti. Na njej so se zbrali zdravniki, nutricionisti in predstavniki javnih zavodov ter opozorili na velik pomen lokalno pridelane hrane za naše zdravje.

Globalizacija ima lahko pozitivne učinke, pri hrani pa se je izkazalo, da je prej ovira kot prednost, zlasti za lokalne proizvajalce in potrošnike,« meni Šoltes, ki se spopada z vprašanjem:

Smo dovolj drzni za odločitev, ki bi pomenila korak k bolj zdravi prihodnosti, da bi sistem javnih naročil uredili tako, da ne bi bil namenjen najnižji ceni, ampak bi na novo odprl prostor med potrošniki in lokalnimi proizvajalci hrane? Naslednji korak, ki nas čaka, je prepričati Evropsko komisijo, da prepozna, da je to tudi model prihodnosti za Evropo.

Vračamo se k hrani naših babic, ki so živele na podeželju in jedle doma pridelano prehrano. Praktično vsa ostala prehrana je problem, še zlasti pa procesirana živila, ki jih uvrščamo med hranilno revna živila,« na vprašanje kaj je zdrava prehrana današnjega časa odgovoril dr. Evgen Benedik iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Dodal je še, da ima večina diet marketinško ozadje, priporočljivo je uživanje sezonske, lokalno pridelane hrane. Prim. Matija Cevc, dr. med. iz Interne klinike UKC Ljubljana je izpostavil, da velik problem predstavljajo tako imenovane izločilne diete:

V črevesju je okrog 100-tera celic bakterij in ko v tem sistemu pride do neravnovesja, to vodi v bolezni. Tudi kemično obdelana hrana spremeni in okvari makrobioto, kar vodi v zdravstvene težave. Lokalno pridelana hrana je sveža, ni obdelana s kemikalijami proti gnilobi in navidezno svežino.« Za takšno obdelavo se uporabljajo različne metode, pri čemer je prepričan, da je marsikatera intoleranca na hrano prav posledica spremenjene makrobiote. Ob koncu je poudaril še, da sta sadje in zelenjava iz pridelave v umetnih pogojih hranilno slabša:

Ni enako, če neka rastlina zraste na soncu ali v senci, v rastlinjaku ali na prostem. Zelo pomembno je, da pridelek zraste na zemlji, ne na vodi,« je poudaril v sklepni misli.

Nedvomno se pri okusu hrane zelo pozna, ali so živila lokalno pridelana, še zlasti ko gre za zelenjavo, pa tudi sadje. Ravno te sestavine se najbolj trudimo nabavljati po načelu kratkih verig. Lokalne sestavine so morebiti res dražje, a je tu manj zavržene hrane. Za nas so precej dražje smeti, kot pa hrana. čŒe bi lahko s hrano delali še bolj varčno, bi bil strošek za prehrano dosti nižji,pa meni direktor domu starejših Ljubljana Šiška mag. Simon Strgar. V domu, kjer živi 230 stanovalcev, si prizadevajo čim bolj približati zdravo in lokalno pridelano hrano, kar za njihovo kuhinjo predstavlja veliko breme. Podgoršek je za konec poudaril, da v Sloveniji jemo varno hrano. Meni, da na podlagi različnih kazalnikov lahko trdimo, da jemo tudi bolj kakovostno hrano kot marsikje drugje. Navedel je podatke vsebnosti antibiotikov na enoto prirasta v živinoreji, ki je v Sloveniji zelo nizka v primerjavi z ostalimi državami. Slovenski kmet v živinoreji porabi okoli 22 miligramov antibiotikov na populacijsko enoto, v Italiji je ta številka 300, v Avstriji pa malo čez 50 miligramov, je opozoril.

Pogosto z veseljem povem, da je slovensko kmetijstvo in živilsko pridelovalni sektor ravno prav zaostal, da še vedno delamo kvalitetne izdelke. Lokalna hrana je res dražja, je pa veliko manj odpada. Drago ni nujno tudi dražje.« Šoltes je v zaključku dejal, da upa, da bo že v tem letu uspel prepričat predstavnike Evropske komisije, da je hrana zelo pomembna, da ni le breme in strošek, temveč je pomemben vir za našo zdravo prihodnost in opozoril na problem mikroplastike:

Mikroplastika je kuga 21. stoletja. Prihodnost je zelo problematična, teža plastike v svetovnih oceanih lahko ob tem trendu v kratkem preseže skupno težo rib,« je opozoril.  V zaključni razpravi je bilo med drugim izpostavljena zakonodaja v Sloveniji, ki omogoča, da vsak javni zavod 20 % hrane od skupne vrednosti celotnega javnega naročila kupi zunaj javnega naročanja. Uredba o zelenem javnem naročanju pa od 1. januarja 2018 zahteva nakup 15 % ekološko pridelanih živil, pri tem velja postopno večanje deleža. Poleg tega ta uredba zavezuje k nakupu 15 % živil iz shem kakovosti. Gre namreč za živila, ki so okoljsko manj obremenjujoča. Ko govorimo o nakupu eko živil pa ni treba poznati porekla od kot je živilo prišlo, ker v Sloveniji pridelave v potrebnem obsegu žal nimamo.