Na konferenci v ospredju vseživljenjsko učenje, prenos znanja na kmetije in vloga žensk na podeželju

Ključne besede: SEASN, IALB, EUFRAS

Avtor: Zbornični urad

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v sodelovanju z mednarodno svetovalno mrežo SEASN (South-Eastern Advisory Services Network) v Radencih gosti pomembno mednarodno konferenco kmetijskih svetovalnih služb. Srečanje združuje vodilne predstavnike najpomembnejših evropskih svetovalnih mrež, ki razpravljajo o ključnih izzivih sodobnega kmetijstva s poudarkom na vseživljenjskem učenju svetovalcev, sodobnih metodah svetovanja, aktivnejšem vključevanju žensk na kmetijah ter medgeneracijskem prenosu znanja in lastništva.

Ideja in osrednja tema letošnjega dogodka sta plod aktivnega sodelovanja evropskih mrež na lanski konferenci v Bruslju, ki sta jo organizirala Evropsko združenje za razvoj podeželja (ELARD) in bavarsko ministrstvo. Z aktivnim vključevanjem udeležencev so bila oblikovana jasna izhodišča, ki jih letos strokovno nadgrajujejo v Sloveniji.

Obetavni začetki

Prvi dan je pomenil odličen začetek treh dni izmenjave znanja, razprav in povezovanja ter je združil predstavnike kmetijskih svetovalnih služb, javnih institucij, akademske sfere in podeželskih organizacij iz vse Evrope in jugovzhodne Evrope.

Konferenco je uradno odprl dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), organizatorice konference, skupaj z Regine Wiesend, predsednico IALB, Ruijem Almeido, predsednikom EUFRAS, dr. Slađanom Stankovićem, predsednikom SEASN, in Mojco Erjavec, državno sekretarko na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije.

Dopoldanski plenarni program je bil namenjen ključnim izzivom in priložnostim za prihodnost kmetijstva, podeželja in kmetijskih svetovalnih služb.

Martin Mavsar, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je predstavil zbornični sistem v Sloveniji, njegovo organiziranost, aktivnosti ter vlogo pri zastopanju kmetov in izvajanju kmetijskega svetovanja. V drugem delu predavanja je predstavil nekaj osnovnih podatkov o stanju v kmetijstvu v Sloveniji.

Prof. dr. Irma Potočnik Slavič in Sara Mikolič z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sta udeležencem predstavili geografski in družbeni položaj mladih na podeželju ter njihov pomen za vitalnost in prihodnji razvoj podeželskih skupnosti.

Branka Tome iz Generalnega direktorata Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja je predstavila evropske pobude na področju kmetijstva, prenosa znanja in inovacij, predvsem projekte v okviru programa Obzorje Evropa.

Prof. dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil razvoj kmetijske politike na Zahodnem Balkanu ter postopno usklajevanje držav kandidatk s skupno kmetijsko politiko. Izpostavil je pomen gospodarskih razmer, institucionalne pripravljenosti in politične volje za razvoj kmetijstva.

Pomemben prostor v programu so dobile tudi organizacije, ki zastopajo mlade in ženske na podeželju.

Ajda Podlesnik iz Zveze slovenske podeželske mladine je predstavila organizacijo, njeno poslanstvo in aktivnosti, med drugim državni kviz Mladi in kmetijstvo, državne kmečke igre in izbor Inovativni mladi kmet. Izpostavila je tudi podatek, da je bilo v Sloveniji le 3,5 % nosilcev kmetijskih gospodarstev mlajših od 35 let.

Irena Ule iz Zveze kmetic Slovenije je opozorila na socialne in finančne izzive žensk in starejših v kmetijstvu ter predstavila aktivnosti zveze na področju podpore kmečkim družinam, preprečevanja nasilja, ozaveščanja o zdravju, izobraževanja in povezovanja. Med njihovimi pobudami sta tudi izbor Kmetice leta in Mlade kmetice leta.

Povezovanje za močnejše evropsko kmetijstvo

Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Martin Mavsar je na novinarski konferenci izrazil izjemno zadovoljstvo, da je bila organizacija tega prestižnega dogodka zaupana prav KGZS. »Na zbornici smo ponosni, da gostimo ta dogodek skupaj z mrežo SEASN. Naši predstavniki so že v preteklosti aktivno sodelovali na konferencah v Bruslju in drugod po Evropi, zato smo čutili veliko odgovornost, da podobno srečanje organiziramo v Sloveniji. S tem omogočamo večjemu številu naših kmetijskih svetovalcev neposredno udeležbo na mednarodnem parketu. Pridobljeno znanje in zaključke iz delavnic bodo naši svetovalci prenesli neposredno na teren, med slovenske kmetovalce, ki so končni uporabniki naših storitev,« je poudaril Mavsar.

Skupni evropski izzivi zahtevajo skupne rešitve

Svoja stališča in pomen mednarodnega mreženja so izpostavili tudi tuji visoki gostje:

• Regine Wiesend, predsednica nemško govoreče svetovalne mreže IALB (ki povezuje svetovalce iz Nemčije, Avstrije, Švice, Južne Tirolske in Lihtenštajna), je izpostavila: »Teme te konference – vseživljenjsko učenje, metode svetovanja, vključevanje žensk in medgeneracijska pomladitev – so vprašanja, ki zadevajo celotno Evropo. Pomembno je, da se svetovalci povezujemo, saj se soočamo z enakimi težavami in le skupaj lahko najdemo najboljše rešitve.«
• Rui Almeida, predsednik krovnega združenja EUFRAS (Evropski forum za kmetijske in podeželske svetovalne službe), je opozoril na ključno vlogo svetovalcev kot posrednikov: »Evropa ima izjemno raznoliko kmetijstvo, a izzivi so nam skupni. Svetovalci so tisti nujni vmesni člen med znanstvenim raziskovanjem in prakso na terenu, torej na kmetijah. Ta dogodek je odlična priložnost, da ugotovimo, kako kmetom čim bolj učinkovito prenesti ključna sporočila in znanje.«
• Slađan Stanković, predsednik mreže SEASN (Svetovalna mreža Jugovzhodne Evrope), pa je izpostavil pomen prenosa dobrih praks v regijo: »SEASN trenutno združuje 13 svetovalnih služb iz držav Jugovzhodne Evrope. Za nas je ta konferenca izjemno pomembna, saj imamo priložnost videti, kako delo poteka v naprednejših svetovalnih službah, kot so IALB, EUFRAS in slovenska svetovalna služba. Vse te ugotovitve želimo uspešno uveljaviti na našem območju v korist naših kmetov.«

Delavnice

V popoldanskem delu je potekalo sedem tematskih delavnic, namenjenih ženskam v kmetijstvu, psihološki odpornosti v svetovalnem delu, digitalnemu učenju in mikroučenju, prihodnosti AKIS in podpornih storitev za inovacije, generacijski prenovi, energetski učinkovitosti kmetij ter digitalnim učnim pristopom za mlade.

Delavnice so ustvarile prostor za soustvarjanje, izmenjavo izkušenj in deljenje pogledov na pomembne teme za prihodnost kmetijstva in svetovalnih služb.

Prvi dan nas je ponovno spomnil, kako pomembna je podpora mladim in ženskam v kmetijstvu ter vključevanje organizacij, ki jih zastopajo, v oblikovanje politik in odločanje. Njihova neposredna povezanost s podeželskimi skupnostmi, poznavanje vsakdanjih izzivov in dolgoletne izkušnje jih postavljajo med ključne partnerje pri oblikovanju učinkovitih kmetijskih in podeželskih politik.

Ob vsebinsko močnem programu je dan ponudil tudi številne priložnosti za mreženje, nove povezave in pogovore ob kavi.