V Sloveniji je le 11% kmetijskih zemljišč namenjenih za ekološko kmetovanje, samooskrba z ekološkimi živili pa je le 30-odstotna. Glavni namen projekta je posredovanje znanja o ekološkem kmetovanju kmetom, ki bi se odločili za preusmeritev v ekološko kmetovanje, povečanje obsega ekološkega kmetovanja ter hitrejši in učinkovitejši prenos znanja v prakso. »Znanje je tisto, ki kmetu najbolj pomaga in ga rešuje iz težav. Znanje je treba čim bolj poljudno in preprosto prenesti do kmetov. Naš cilj je pridobiti mlajše generacije,« je povedal Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Projekt bo trajal šest mesecev, in sicer do 20. 11. 2023. Za kmete bodo med drugim organizirani prikazi primerov  dobrih praks na eko kmetijah v Sloveniji in v tujini, predavanja, svetovanje in pomoč pri povezovanju oziroma vključevanju ekoloških kmetij v sisteme javnega naročanj. »Smo v fazi izvedbe organizacije 40 ogledov dobrih praks, 25 specializiranih predavanj, 15 webinarjev, prek katerih bomo na podlagi tujih študij videli, kakšna je ekonomska plat preusmeritve v ekološko kmetovanje. Za 250 kmetijskih gospodarstev bomo pripravili poslovni načrt preusmeritve,« je povedal Igor Hrovatič, vodja projekta na KGZS.

Ekološki kmetje v Sloveniji imajo dve osnovni težavi, in sicer dostop do znanja in dostop do trga, je povedal Aleš Fister iz Zveze društev ekoloških kmetov. »Kmetje potrebujemo znanje. Javno naročilo je za nas zgolj prvi korak. Želimo si trajnostno podporo ekološkemu kmetu, da vemo, na koga se obrniti. Upam, da je to začetek plodnega sodelovanja vseh udeležencev,« je povedal. Prav zaradi prenosa znanja se je za sodelovanja odločila tudi Čebelarska zveza Slovenije (ČZS): »Prek projekta se bodo udeleženci usposabljanj seznanili z primeri dobrih ekoloških praks, bili boljše informirani in tudi bolj usposobljeni za izvajanje te veje čebelarstva,« je povedal Boštjan Noč, predsednik ČZS.

Martina Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je dejala, da je ekološko kmetijstvo prepoznano kot metoda za ohranjanje biodiverzitete in ohranjanje čiste pitne vode. Živila, ki jih kmetje dajejo na trg, so vrhunske kakovosti, brez obremenjenosti z ostanki pesticidov, prispevajo tudi k zdravju in zmanjšanju drugih stroškov ki jih imamo na nacionalni ravni. Opozorila je na nizko samooskrbo z ekološkimi živili – 70% ekoloških pridelkov in izdelkov namreč uvažamo. »Upamo, da se bo večji odjem zgodil v javnih zavodih, v sistemu javnega naročanja,« je še dodala.

Podrobnosti o projektu

Projekt se izvaja na podlagi sporazuma med Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE) in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Za projekt je namenjenih  malo manj kot 410 tisoč evrov. Vir financiranja projekta je Program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021-2023. Rezultati projekta se bodo uporabili tudi za izvedbo intervencij strateškega načrta skupne kmetijske politike po letu 2023 in bodo tudi v pomoč MKGP glede načrtovanja razvoja ekološkega kmetovanja v Sloveniji v bodoče.

------------------------------------------------------------------------

Celoten video posnetek si lahko ogledate TUKAJ.