Domače je vse drugače

Domače je vse drugače

JSKS, Trženje in promocija, Dopolnilne dejavnosti, Gospodarjenje  | 
Domače je vse drugače

Koliko so v tridesetih letih k razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah doprinesle Dobrote slovenskih kmetij, kako pomembne so za prepoznavnost in razvoj kmetij ter kaj pomenijo potrošnikom? O tem so na okrogli mizi pod naslovom Izzivi slovenskih kmetij z vidika večje prepoznavnosti ponudbe pred uradnim odprtjem tridesetih Dobrot slovenskih kmetij razpravljali: predsednik KGZS Cvetko Zupančič, predsednik organizacijskega odbora DSK Peter Pribožič, predstavnica ministrstva Tadeja Kvas MajerBarbara Petrič s kmetije Frangež ter Marjan Podgrajšek z ekološke kmetije Podgrajšek. Dogodek je povezovala Andreja Krt Stopar, vodja javne službe kmetijskega svetovanja za DDK in družbene storitve pri KGZS.

Dobrote kot priložnost

»Projekt Dobrote slovenskih kmetij že trideset let povezuje svetovalno službo in kmetije, ki se vanj vključujejo. Gre za dobrote kmetij, za izdelke, ki jih znajo narediti pridne roke gospodarjev in gospodaric. V začetku je bilo veliko ljubiteljstva, danes je na razstavi možno najti izdelke inovativnih kmetij, ki so pripravljeni za trg. Kmetije v Dobrotah slovenskih kmetij vidijo priložnost,« poudarja Peter Pribožič.

Povprečna slovenska kmetija je velika 6,9 ha in dopolnilne dejavnosti omogočajo ustvarjanje delovnih mest na podeželju. »Trideset let smo postavljali temelje, sedaj je treba graditi predvsem na promociji in trženju teh izdelkov. Tudi razvoj turizma gre v smeri vse večjega povpraševanja po izdelkih s kmetij. Kar 80 % kmetij, ki sodelujejo na ocenjevanju, ima registrirane dopolnilne dejavnosti, ki odpirajo možnost prodaje teh izdelkov.«

Ocenjevanje dostopno vsem

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s pomočjo različnih promocijskih kanalov širi prepoznavnost izdelkov slovenskih kmetij in znaka Dobrote slovenskih kmetij. »Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo so Slovenijo preplavili trgovski centri in uvožena hrana, zato je nujno širjenje zavedanja pomena lokalno pridelane hrane. S promocijo in zgodbami izdelkov je treba potrošnika potegniti čim bližje k sebi. Potrošnik mora prepoznati izdelke s kmetije kot boljše in unikatne, ves čas je treba biti z mislimi korak naprej, iskati nove ideje,« meni Cvetko Zupančič.

Ob tem poudarja pomen ohranitve majhnih kmetij: »Če želimo zadržati ljudi na podeželju, je nujno ohraniti male družinske kmetije.« Prednost znaka Dobrote slovenskih kmetij je predvsem v tem, da je ocenjevanje dostopno vsem kmetijam.

Nove in nove označbe

»Kot potrošnica sem zelo dovzetna za zgodbo, ki mi jo ponuja proizvod in seveda  okus. Pomembno je, da za proizvodi s kmetij stoji zgodba, ki zagotavlja stalno kakovost in zaupanje potrošnika. Zelo pomembna je tudi  celostna podoba izdelka,« je prepričana Tadeja Kvas Majer. Navdušena je nad razvojem Dobrot slovenskih kmetij, ob tem pa opozarja na pomen znaka izbrana kakovost, ki zagotavlja določeno kakovost in sledljivost.

Kvasova meni, da predvsem zaradi tujih obiskovalcev ne smemo pozabiti na vzpostavljen sistem spremljanja kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, kot so zaščitena označba porekla, zajamčena tradicionalna posebnost, zaščitena geografska označba in ekološka pridelava.  »Proizvod ima lahko več označb, ključno je, da se znaki dovolj promovirajo, da jih potrošnik prepozna,« meni Kvasova in še, da velike možnosti prinaša gastronomija in dejstvo, da bo Slovenija evropska regija gastronomije 2021.

Vsakoletno merilo kakovosti

 »Znak Dobrote slovenskih kmetij nam je na začetku pomenil priznanje za kakovost naših izdelkov,« pove Barbara Petrič s kmetije Frangež, ki se ukvarja s pridelavo zelenjave ter dodaja, da so pomembno pripomogle k napredku in prepoznavnosti kmetije. Poudarja pomen povezovanja kmetij, ki je po njenem mnenju lahko uspešno le, če vse skupaj vodi prava oseba. »Idej je polno, dokler imamo neko ponudbo lahko sodelujemo, smo pa količinsko omejeni,« doda Barbara, ki čaka na novo sezono zelenjave, ker so jim kozarci vložene zelenjave Frangež že pred časom pošli.

»Marsikatero zgodbo doživimo, stranke pridejo domov preverit, kje se sadje prideluje, če imamo res kmetijo, ko vzpostaviš zaupanje, je to zgodba o lepem sodelovanju. Spoštujejo specifiko pridelave v smislu, da v času slabe letine sadja ni in ga ne dokupujemo. Stranke nam zaupajo,« pove Marjan Podgrajšek, ki je najraje v sadovnjaku in mu iskanje tržnih poti ni najljubše delo, a nujno tudi v smislu vloženega dela in sredstev. Njegova kmetija je ekološka in tako težko opredeli, kakšen vpliv ima znak Dobrote slovenskih kmetij na njegove kupce, zagotovo pa njemu pomeni veliko.

Smo butični pridelovalci

Sodelujoči so si bili enotni v razmišljanju o pomenu povezovanja, ki mora temeljiti na zaupanju. Okroglo mizo je zaključil  Marko Kogelnik s turistične kmetije Klančnik, ki je izrazil globok poklon vsem, ki že 30 let ustvarjajo Dobrote slovenskih kmetij ter dodal:  »Smo butični pridelovalci, konstantna pridelava ni mogoča. Nam priznanja Dobrote slovenskih kmetij pomenijo veliko in turisti si jih radi ogledujejo. V Sloveniji smo zelo razdrobljeni in različni, ta skupna blagovna znamka Dobrote slovenskih kmetij pomeni tudi, da so naši izdelki vsako leto pod nadzorom in povpraševanje po njih je vedno večje.«

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Ekološko kmetijstvo , Živinoreja , Rastlinska pridelava , Gozdarstvo in lovstvo , Dopolnilne dejavnosti ,

Že 57. sejem Sejem AGRA

24. 08. 2019 ob 09:00 - 29. 08. 2019 do 18:00

Pomurski sejem, Cesta na stadion 2, Gorn...

AGRA 2019 z najnovejšimi tehnologijami in najboljšimi tradicijami vabi k ohranjanju naravnih virov, h kmetovanju s kirurško preciznostjo, k varstvu zdravja ljudi in rastlin s farmacevtsko natančnostjo.

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri