Razširjenost orientalskega sršena na Primorskem ogroža lokalne čebelje družine in zahteva takojšnje usklajeno ukrepanje države ter pristojnih ministrstev. Kljub prizadevanjem Mestne občine Koper in opozorilom Čebelarske zveze Slovenije učinkovit državni sistem za spremljanje in odstranjevanje gnezd še ni vzpostavljen.

Ključne besede: sršen, orientalski sršen, BeeExpert

Avtor: Tatjana Vrbošek

Razširjenost orientalskega sršena v Evropi in Sloveniji je bila osrednja tema dogodka BeeExpert, ki je 28. avgusta potekal pred čebelnjakom Mestne vrtnarije Koper. »Orientalski sršen se hitro širi, pristojni pa se na razmere še niso odzvali z usklajenimi ukrepi. Osebke in gnezda te tujerodne vrste letos opažamo bistveno pogosteje kot lani, največ v Kopru z okolico, pojavlja pa se tudi drugod po Primorski. Kljub vse večji prisotnosti še vedno ni vzpostavljenega učinkovitega sistema za prijavljanje, spremljanje in odstranjevanje gnezd,« je zapisano v pozivu Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) s prošnjo za razrešitev težave. 

V mestnem središču Kopra orientalskega sršena najpogosteje opažajo na trtah in sadnem drevju, kjer išče hrano, vse pogosteje pa tudi na koprski tržnici in celo v zabojnikih z mešanimi odpadki. Posebej skrb vzbujajoča so ponovna opažanja posameznih osebkov na dvorišču enega od koprskih vrtcev, saj je bilo v neposredni bližini odkritih že več gnezd. Tudi posledice za čebele so že vidne. V središču Kopra so spremljali čebelji roj, ki se je naselil v steni kamnite hiše, nato pa so ga orientalski sršeni nenehno napadali. Čebelja družina je bila v samo štirih dneh popolnoma uničena, kar je jasno opozorilo, kako hitro lahko ta tujerodna vrsta povzroči resno škodo, če ukrepanje zamuja. Mestna občina Koper je tako že organizirala strokovno odstranjevanje gnezd orientalskega sršena, kar je treba posebej pohvaliti. Žal ena občina tega problema ne more rešiti sama. Orientalski sršen ne pozna občinskih meja, zato je potrebno nemudoma ukrepati na celotnem območju njegove prisotnosti. Država mora po enem letu odlašanja prevzeti koordinacijo, vzpostaviti enoten sistem prijavljanja, spremljanja in odstranjevanja gnezd ter zagotoviti financiranje ukrepov.

»Časa za čakanje ni. Vsako pravočasno odstranjeno gnezdo pomeni manj novih matic in manj gnezd v prihodnjem letu. Ko se bo vrsta razširila po širšem območju regije ali celo države, bo njeno obvladovanje bistveno težje, dražje in morda celo nemogoče,« poudarjajo na ČZS. Resnost problema utemeljujejo tudi z dejstvom, da je pik orientalskega sršena človeku nevaren. Na dogodku v sklopu BeeExpert konference je Irska strokovnjakinja za področje tujerodnih vrst sršenov dr. Karen Power predstavila možne načine priprave vabe za sršene. Odlično vabo v jesenskem času je pripravila iz mačje hrane v obliki paštete, ki ji je dodala vodo. Vaba se lahko naredi tudi iz medu, ki mu je dodamo pivo. Ob tem je poudarila, da je medena vaba bolj primerna za spomladanski čas in proteinska bolj za jesenski.

Strokovna tajnica SO za čebelarstvo pri KGZS Gabrijela Salobir navaja, da je glede problematike sršenov KGZS že obvestila svoje člane. »Prav tako smo pripravili in po kanalih Javne službe kmetijskega svetovanja KGZS razširili protokol glede nevarnosti in potrebne pazljivosti pri obiranju sadja in trgatvah. Ob tem se treba zavedati gospodarske škode, ki preti ne le kmetijstvu ampak tudi turizmu. Poškodovani plodovi, oteženo pobiranje ter nenazadnje tudi ogroženo uživanja hrane na prostem. Ker se orientalski sršen zakonodajno smatra zgolj kot gospodarski problem, bo smiselno, da tudi pristojna ministrstva za turizem, okolje in kmetijstvo sistematično pristopijo k zatiranju invazivnih vrst sršenov,« poudarja Salobirjeva.

Več o orientalskem sršenu v objavi TUKAJ.