Vlada je pred dnevi sprejela uredbo o podpori preko finančnih instrumentov in črpanje sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v okviru treh podukrepov PRP 2014-2020 za naslednje namene:

- naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov,

- vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti ter

- naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov za izvajanje operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa.

Finančni instrumenti (FI) so oblika podpore, ki se v okviru PRP 2014-2020 uvajajo prvič in pomenijo pomembno novost za kmetijski, živilsko-predelovalni in gozdarski sektor ter širše podeželje. Omenjena uredba kot obliko FI uvaja garancije za kredite, ki jih končnim prejemnikom, dejavnim na področju kmetijstva, gozdarstva, živilstva in na podeželju, odobrijo finančne institucije. Prednosti kreditov, zavarovanih z garancijo, se odražajo v:

- znižanju najvišje ravni zavarovanja, ki jo od končnega prejemnika običajno zahteva finančna institucija;

- znižanju obrestne mere, ki je običajno zahtevana pri kreditu;

- stroških garancije, ki so nižji od tržnih pogojev oziroma

- možnosti odloga odplačevanja kredita, ki je daljše od tistega, ki ga običajno določi trg.

Namen uvedbe FI je, da se končnim prejemnikom izboljša dostop do finančnih virov s ciljem spodbujanja njihove rasti, razvoja, investicijskih vlaganj in izboljšanja tekočega poslovanja. Skupno bo za FI namenjenih 65,7 milijona EUR sredstev iz PRP 2014-2020. Predhodna ocena finančnih instrumentov Temeljna podlaga za uvedbo finančnih instrumentov v obliki garancij je Predhodna ocena finančnih instrumentov (Predhodna ocena FI), ki jo v letu 2015 izdelalo podjetje PwC SVETOVANJE, d. o. o. Predhodna ocena FI, ki je pogoj za uvajanje finančnih instrumentov v okviru PRP 2014-2020, je pokazala, da se subjekti, dejavni v kmetijstvu in na podeželju, soočajo z visokimi stroški financiranja in zahtevami glede ravni zavarovanja s premoženjem za pridobitev posojil pri finančnih institucijah, kar omejuje njihovo sposobnost nadaljnjega investiranja v razvoj in širitev dejavnosti.

V uredbi so določeni namen izvajanja FI, struktura izvajanja FI, upravičenec in končni prejemnik ter stopnja podpore in shema pomoči po posameznih podukrepih ter skupne določbe, kot so obravnavanje vlog za kredite, zavarovane z garancijo, združevanje podpor, upravičeni stroški, splošni pogoji za dodelitev podpore, finančne določbe, sankcije zaradi nenamenske rabe, obveznosti končnega prejemnika in sankcije, preverjanje izvajanja finančnih instrumentov, izterjava zapadlih terjatev in odpis dolga končnega prejemnika ter hramba dokumentacije.

S sprejetjem te uredbe se lahko začne izvajati povsem nova oblika dodeljevanja sredstev iz PRP 2014-2020, in sicer preko finančnih instrumentov, ki bodo dopolnjevali nepovratne investicijske podpore v okviru PRP 2014-2020. V primerjavi z nepovratnimi investicijskimi podporami v okviru PRP 2014-2020, kjer se podpora dodeljuje prek javnih razpisov in vlaganja vlog pri Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, bo celotna izvedbena struktura za izvajanje garancij potekala prek organov, ki bodo izvajali FI. Slovenija bo s tem postala ena od prvih držav članic EU, ki bo uvedla finančne instrumente v okviru PRP 2014-2020 (poleg npr. Italije, Estonije in še nekaterih drugih), s tem pa vzpostavlja tudi temelje za izvajanje finančnih instrumentov za prihodnjo Skupno kmetijsko politiko po letu 2020, kjer bodo tovrstne oblike podpor še bolj izpostavljene kot doslej. Pričakuje se, da bo uvedba finančnih instrumentov prispevala k večji ekonomski učinkovitosti in večji kakovosti podprtih projektov ter boljšemu izkoristku razpoložljivih sredstev PRP 2014-2020, in sicer predvsem zaradi multiplikativnega učinka ter možnosti ponovne uporabe sredstev (»revolving« učinka) za nadaljnje investicije v skladu s cilji programa razvoja podeželja.